Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pravna ureditev in praktični izzivi vključevanja kriptovalut v stečajno maso so v kontekstu njihove vse pogostejše prisotnosti v premoženju stečajnih dolžnikov postali eno izmed osrednjih vprašanj sodobnega insolvenčnega prava. Hiter vzpon kriptovalut je razkril, da obstoječi zakonodajni in regulativni okviri ne sledijo dinamičnemu razvoju in razsežnostim teh digitalnih sredstev. Čeprav so kriptovalute danes že del vsakdanjika, njihova pravna ureditev ostaja pomanjkljiva, kar je posledica njihovih specifičnih lastnosti, kot so anonimnost, decentraliziranost, hitrost in varnost transakcij, ki otežujejo njihovo umestitev v tradicionalne pravne kategorije. Bistvo magistrskega dela je celovita pravna in praktična analiza vključevanja kriptovalut v stečajno maso, s poudarkom na primerjalni obravnavi ureditev v različnih pravnih sistemih. Delo obravnava tehnične, pravne in ekonomske značilnosti kriptovalut, analizira sodno prakso ter primerjalnopravno preučuje tuje rešitve. V magistrskem delu je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Metoda analize omogoča interdisciplinarno obravnavo tehnoloških, ekonomskih, finančnih in pravnih vidikov kriptovalut ter vključuje normativno analizo zakonodaje, primerjalnopravno analizo tujih ureditev in analizo sodne prakse. Opisna metoda je uporabljena za sistematično predstavitev ključnih pojmov, tehnoloških značilnosti in pravnega okvira, tako doma kot v tujini. Metoda kompilacije združuje in povzema relevantno literaturo, zlasti tuje znanstvene raziskave, ter jo povezuje v enotno analizo. Empirična metoda temelji na anketi med slovenskimi stečajnimi upravitelji za pridobitev vpogleda v praktične izkušnje in izzive pri obravnavi kriptovalut v stečajnih postopkih. Metoda sinteze pa povezuje teoretične, primerjalnopravne in empirične ugotovitve v celovite zaključke. Osrednji raziskovalni problem izhaja iz dejstva, da zakonodaja ni prilagojena specifičnim značilnostim kriptovalut, kar povzroča težave pri njihovi identifikaciji, vrednotenju in unovčevanju v stečajnih postopkih. Namen raziskave je prepoznati dobre in slabe prakse ter na podlagi teh oblikovati predloge za izboljšave regulatornih okvirov, ki bi zagotovili učinkovito in pravično obravnavo kriptovalut v insolvenčnem pravu. Kot prvo delo v slovenskem prostoru, ki celovito obravnava to problematiko ter povezuje teoretična izhodišča s praktičnimi vpogledi, magistrsko delo vzpostavlja osnovo za nadaljnji razvoj strokovnih usmeritev in praks na tem področju. Omejitve, kot so pomanjkanje domače sodne prakse, omejena strokovna razprava ter hiter tehnološki napredek, vplivajo na trajnost ugotovitev in narekujejo potrebo po nadaljnjem raziskovanju ter sprotnem prilagajanju obravnave kriptovalut v insolvenčnem okviru.
Ključne besede: kriptovalute, stečajni postopek, stečajna masa, stečaj, kriptovalute in pravo
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Postopek osebnega stečaja imenujemo tudi postopek generalne izvršbe nad premoženjem neke fizične osebe, ki se je znašla v položaju, ko daljši čas ni sposobna plačevati vseh svojih zapadlih obveznosti v določenem časovnem obdobju, ali je na dolgi rok postala plačilno nesposobna, kar pomeni, da so njene zapadle obveznosti višje od vrednosti njenega premoženja. Glavni namen postopka osebnega stečaja je omogočiti poplačilo upnikov v največji možni meri. Do poplačila upnikov pride s prodajo premoženja, ki je vključeno v stečajno maso in se med stečajnim postopkom prodaja. V okviru stečajnega postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust svojih dolgov. Postopek se imenuje postopek odpusta obveznosti. Sodišče določi t. i. preizkusno obdobje, v katerem dolžnik poskuša dokazati, da je upravičen do odpusta dolgov. Dolžnik mora ves čas tega obdobja izpolnjevati svoje obveznosti, določene v zakonu, medtem ko stečajni upravitelj nadzoruje njegovo ravnanje. Cilj postopka osebnega stečaja je zadovoljiti upnike v največji možni meri, pri čemer so terjatve upnikov izplačane sočasno in sorazmerno. Dolžnik si v tem postopku prizadeva doseči odpust svojih obstoječih dolgov, da bi si omogočil svež začetek brez bremena dolgov. Stečajno maso sestavlja premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik v lasti, ko se začne postopek osebnega stečaja, in tudi premoženje, ki ga med postopkom pridobi stečajni dolžnik, na primer s prejemanjem dediščine.
Ključne besede: osebni stečaj, stečajna masa, unovčevanje stečajne mase, stečajni dolžnik, odpust obveznosti
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2024; Ogledov: 1732; Prenosov: 52
Celotno besedilo (606,20 KB)

Ključne besede: stečaj, insolventnost, stečajna masa, pravna država, socialna država, brezposelnost, odpuščanje, predujem, brezplačna pravna pomoč, jamstveni sklad
Objavljeno v ReVIS: 07.08.2018; Ogledov: 3832; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,59 MB)