Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Stres predstavlja odziv telesa na posameznika, ki je lahko tako pozitiven kot tudi negativen. Dolgotrajen negativen stres vodi v izgorelost, ki se največkrat odraža ravno pri zdravstvenih delavcih v nujni medicinski pomoči, saj se vsakodnevno srečujejo s težkimi situacijami. Metode: Naš glavni namen diplomskega dela je bil proučiti informacije o stresu ter izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Tekom raziskovanja smo si postavili štiri raziskovalna vprašanja, uporabili pa smo kvalitativen raziskovalni pristop. Pri samem raziskovanju smo uporabili diagram PRISMA, ki nam je pomagal do končnih rezultatov. Rezultati: Med raziskovanjem smo ugotovili, da do stresa ter izgorelosti lahko privede ogromno dejavnikov, kot so na primer hiter tempo, razni pritiski, vsakodnevno soočanje s travmami in še mnogo več. Vse to posledično zmanjšuje tudi delovno uspešnost zaposlenih. Z ustreznimi tehnikami ter pristopi, kot so na primer čuječnost, joga ali pa psihoterapija, lahko negativne posledice lažje obvladujemo, zato je pomembno, da se le-teh lotimo z ustreznimi pristopi. Razprava in sklep: Stres ter izgorelost predstavljata resen problem, s katerim se soočajo zaposleni, ki delujejo na področju nujne medicinske pomoči, saj so nenehno izpostavljeni stresnim dogodkom. Smiselno bi bilo opraviti še več raziskav na to temo na področju Slovenije, saj lahko le tako ustrezno ukrepamo ter pravočasno in učinkovito obvladamo tako stres kot tudi izgorelost.
Ključne besede: stres, izgorelost, nujna medicinska pomoč, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2026; Ogledov: 85; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Uvod: Delovni stres predstavlja pomemben dejavnik, ki vpliva na psihofizično zdravje zdravstvenih delavcev ter kakovost izvajanja zdravstvenih storitev. Fizioterapevti so zaradi fizične narave dela, čustvene vpletenosti in stalnega stika s pacienti zelo izpostavljeni stresnim obremenitvam. Namen raziskave je bil preučiti vpliv delovnega stresa na fizioterapevte, zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, ter primerjati razlike v doživljanju stresa, njegovih virih, posledicah in strategijah spoprijemanja med obema sektorjema. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo z anketnim vprašalnikom. Vprašalnik je bil oblikovan na podlagi pregleda strokovne literature. Posredovan je bil fizioterapevtom, zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Anketa je bila izvedena z programom 1KA. Vzorec je zajemal 80 fizioterapevtov iz različnih zdravstvenih ustanov. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Za preverjanje hipotez so bili uporabljeni binomni test, Spearmanov koeficient korelacije in hi-kvadrat test. Analiza podatkov je bila izvedena v programu SPSS. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da več kot 60 % fizioterapevtov v javnem sektorju poroča o visoki stopnji delovnega stresa, medtem ko razlika v primerjavi z zasebnim sektorjem ni bila statistično značilna. Kot pomemben povzročitelj stresa so se izkazale administrativne obremenitve. Ugotovljena je bila statistično značilna pozitivna povezanost med doživljanjem delovnega stresa in čustveno izčrpanostjo. Večina fizioterapevtov v obeh sektorjih kot strategijo obvladovanja stresa uporablja telesno dejavnost. Razprava: Rezultati kažejo, da delovni stres predstavlja pomemben dejavnik v delovnem okolju fizioterapevtov v obeh sektorjih ter da ima lahko pomembne posledice za njihovo psihofizično počutje in delovno učinkovitost.
Ključne besede: delovni stres, izgorelost, fizioterapevti, javni sektor, zasebni sektor
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 157; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izhodišča: Zaposleni v zdravstveni negi so bili pri svojem delu izpostavljeni številnim fizičnim, psihičnim in čustvenim obremenitvam, ki so lahko vplivale na njihovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Med pomembnejše dejavnike so sodili stres na delovnem mestu, izmensko in nočno delo, fizična ter čustvena izčrpanost ter oteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Spolna aktivnost in spolno zadovoljstvo sta predstavljala pomemben del posameznikovega zdravja in kakovosti življenja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost dela in delovnih pogojev s spolno aktivnostjo zaposlenih v zdravstveni negi. Metode: Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del je bil izveden s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V raziskavi sta sodelovala 202 zaposlena v zdravstveni negi na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Kvalitativni del raziskave je bil izveden s sedmimi polstrukturiranimi intervjuji. Kvantitativni podatki so bili analizirani s programom IBM SPSS Statistics 26.0, kvalitativni podatki pa s pomočjo tematske analize. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v zdravstveni negi kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na spolno aktivnost, prepoznali fizično, duševno in čustveno izčrpanost, stres, dolge delovnike, nočno oziroma izmensko delo, pomanjkanje energije po delu ter težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Več kot dve tretjini anketirancev sta ocenili, da je težko usklajevanje dela in zasebnega življenja vplivalo na njihovo spolnost. Statistično značilne razlike so se pokazale pri nekaterih dejavnikih glede na spol, pri čemer so ženske izraziteje zaznavale vpliv delovnih obremenitev na spolno aktivnost. Kvalitativni rezultati so pokazali, da se je vpliv dela na spolno življenje najpogosteje izražal skozi utrujenost, stres, zmanjšanje spolne želje, slabše razpoloženje ter pomanjkanje časa za partnerski odnos. Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da so delo in delovni pogoji pomembno vplivali na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem prek izčrpanosti, psihične obremenjenosti in oteženega usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. Čeprav vse statistične povezave niso bile potrjene, so intervjuji pokazali, da so zaposleni vpliv dela na spolno aktivnost doživljali kot pomemben del svojega vsakdana. Rezultati so opozorili na pomen zagotavljanja podpornega delovnega okolja, preprečevanja izgorelosti in uvajanja ukrepov za zmanjševanje stresa ter izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
Ključne besede: zdravstvena nega, delovni pogoji, stres, spolna aktivnost, spolno zadovoljstvo, izčrpanost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Delo v nujni medicinski pomoči zahteva stalno pripravljenost, hitre odločitve in sposobnosti delovanja v nepredvidljivih razmerah. Nočne izmene ob tem predstavljajo dodatno obremenitev, saj vplivajo na kakovost spanja, stopnjo utrujenosti in pojav stresa, kar se lahko izrazi tako na zdravju zaposlenih, kot tudi na varnosti pacientov. V tem okolju je diplomsko delo preučevalo vpliv nočnega dela na reševalce ter spremembe, ki jih je prinesla vključitev v dispečerski center. Empirična raziskava, izvedena z anketiranjem reševalcev treh zdravstvenih domov, ki so ostali anonimni, je pokazala, da nočno delo najpogosteje povzroča izčrpanost, slabšo koncentracijo in težave pri odločanju. Reševalci stres obvladujejo predvsem s počitkom, telesno dejavnostjo in druženjem, strokovno pomoč pa iščejo redko. Po vključitvi v dispečerski center se je raven stresa pri večini zmanjšala, vendar so kot nove obremenitve izpostavili večjo odgovornost, časovni pritisk in pomanjkljive informacije. Na podlagi ugotovitev v nalogi predlagamo okrepitve podpornih mehanizmov, izboljšanje možnosti za regeneracijo in dostop do strokovne pomoči ter boljše načrtovanje izmen. Rezultati ponujajo uporabne smernice za oblikovanje ukrepov, ki bi lahko dolgoročno prispevali k večjemu zadovoljstvu in boljšemu zdravju reševalcev.
Ključne besede: nočno delo, stres, utrujenost, reševalci, dispečerski center
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 262; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,38 MB)

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, stres, poklicni stres, izgorelost, strategije spoprijemanja
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2026; Ogledov: 307; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,45 MB)