1. Prisotnost stresa in izgorelosti pri poklicu fizioterapevt : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Fijavž, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fizioterapija je poklic, ki vključuje vsakodnevni stik z ljudmi, kar lahko povzroč a fizično in psihično obremenitev. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom lahko negativno vpliva na zdravje fizioterapevtov in njihovo delo, lahko pa vodi celo v izg orelost. Namen diplomskega dela je raziskati vpliv stresa na fizioterapevte, dejavnike, ki povzročajo stres in izgorelost ter znake stresa in izgorelosti, ki jih fizioterapevti najpogosteje občutijo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med naključno izbran imi fizioterapevt i . Raziskava je bila anonimna v njej je prostovoljno sodelovalo 70 anketirancev iz različnih zdravstvenih ustanov. Rezulta ti: Fizioterapevti večinoma občutijo na delovnem mestu zmeren stres Ugotavljajo , da stres vpliva na učinkovitost opravljanja dela, saj 31,1 % anketirancev zaradi stresa delo opravlja delno učinkovito, 28,6 % pa manj učinkovito. Glavni dejavnik tveganja za stres pri fizioterapevtih je število pacientov obravnava nih v enem dnevu poklicn a preobremenjenost )). Med najpogostejš e dejavnik e tveganja za izgorelost uvrščajo pretirano delovno obremenitev. Telesna aktivnost je najpogostejši način spopadanja s stresom , medtem ko je sprememba okolja najizrazitejša pri spopadanj u z izgorelostjo. Ob stresu anketiranci najpogosteje občutijo utrujenost, ob izgorelosti pa psihofizično izčrpanost. Razprava: Ugotovili smo, da je fizioterapija poklic, ki je izpostavljen pojavu stresa pogosto . Udeleženci ankete menijo, da bi ga izboljšanje delovnega okolja lahko zmanjšalo. Prav tako smo ugotovili , da ob stresu fizioterapevti najpogosteje občutijo utrujenost. Kljub temu, da se je le manjši delež anketirancev dejansko soočil z izg orelostjo, je večina njene znake že občutil a
Ključne besede: fizioterapevti, stres na delovnem mestu, izgorelost, stresorji
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 96; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (4,58 MB) |
2. |
3. Povezanost tjelesne aktivosti i sindroma izgaranja kod fizioterapeuta Republike HrvatskeAna Banić, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Doktorska disertacija istražuje život fizioterapeuta u Republici Hrvatskoj povezujući sindrom izgaranja s tjelesnom aktivnošću kao preventivnim faktorom. Fizioterapeuti, ključni članovi zdravstvenih timova, suočavaju se s izazovima pružanja skrbi i održavanja zdravlja pacijenata te su izloženi riziku sindroma izgaranja. Sindrom izgaranja, proizlazeći iz kroničnog stresa i emocionalne iscrpljenosti, često je posljedica radnih uvjeta. Tjelesna aktivnost, koja može biti rekreativna ili organizirana, predstavlja ključnu komponentu poboljšanja zdravlja i dobrobiti pojedinca.
Metode: Istraživanje je koristilo kvantitativnu metodu prikupljanja podataka putem strukturiranog upitnika podijeljenog u četiri dijela. Prvi dio obuhvaća sociodemografske podatke i antropometrijske karakteristike ispitanika, uključujući dob, spol, obrazovanje, radni staž, bračni status i druge informacije. Drugi dio istražuje osobni osjećaj zadovoljstva, zadovoljstvo poslom, osjećaj opterećenja i odnos prema zdravlju. Treći dio sadržava pitanja iz OLBI upitnika za procjenu izgaranja na poslu, dok se četvrti dio odnosi na razinu tjelesne aktivnosti korištenjem IPAQ upitnika. Sudionici su pristupili anketiranju putem digitalnog obrasca koji uključuje standardne upitnike i pitanja o sociodemografskim obilježjima.
Rezultati: Ispitanici u istraživanju su osobe oba spola, većinom žene (79,8%) u dobi od 21 do 35 godina (51,1%; N=501) u javnom i privatnom sektoru Republike Hrvatske s prosječnom dobi od 36,95 godina, što je u skladu sa svjetskim trendovima i prethodnim istraživanjima. Briga o radnom opterećenju postavlja pitanje ravnoteže između posla i privatnog života, dok odnosi među kolegama pokazuju visoku razinu povjerenja, ali i potrebu za poboljšanjem međuljudskih odnosa. Većina subjektivno iskazuje svjesnost o izloženosti stresu, a percepcija stresora identificira organizaciju posla (26,17%), međuljudske odnose (22,89%) i rad u smjenama (18,29%) kao izvore stresa. Korelacija između ukupnog izgaranja i tjelesne aktivnosti je također slaba pozitivna (r=0,107) i statistički značajna (p<0,05). Ova povezanost ukazuje na to da viša razina izgaranja može biti blago povezana s višom razinom tjelesne aktivnosti, iako je ta povezanost slaba.
Rasprava: Fizioterapeuti u RH su generalno zadovoljni radnim uvjetima, osobito temperaturom prostorija, ali su manje zadovoljni opremom. Prilike za usavršavanje i napredovanje su ograničene i često zahtijevaju vlastito financiranje, što može utjecati na profesionalno zadovoljstvo. Međuljudski odnosi su ključni za zadovoljstvo, s potrebom za poboljšanjem odnosa među kolegama, iako značajan broj ispitanika izražava visoko zadovoljstvo. Tjelesna aktivnost među fizioterapeutima je visoka, no stres na poslu povezan je s nižom aktivnošću kod kuće i u prijevozu. Dugogodišnje iskustvo može povećati osjećaj izgaranja, dok visoko zadovoljstvo životom može smanjiti otuđenost i iscrpljenost. Ovi rezultati naglašavaju važnost kontinuiranog usavršavanja, pozitivnih međuljudskih odnosa i upravljanja stresom kako bi se poboljšala radna atmosfera i zadovoljstvo fizioterapeuta.
Zaključak: Rezultati istraživanja otkrivaju da su fizioterapeuti u velikoj mjeri zadovoljni svojim poslom, ali da postoje značajni izazovi u pogledu međuljudskih odnosa i upravljanja stresom. Uočen je pozitivan utjecaj povjerenja i zadovoljstva u radnim odnosima na smanjenje stresa, dok visoka tjelesna aktivnost doprinosi boljem fizičkom i emocionalnom zdravlju. Postoji statistički značajna povezanost između tjelesne aktivnosti na poslu i iscrpljenosti, ali ne i otuđenosti ili ukupnog izgaranja. Rezultati su pokazali da fizioterapeuti s nižom razinom tjelesne aktivnosti na poslu češće iskazuju veću iscrpljenost. Također, istraživanje ističe potrebu za poboljšanjem radnih uvjeta i podrške kako bi se smanjilo izgaranje i povećalo opće blagostanje fizioterapeuta. Ova saznanja nude temelje za buduće studije i razvoj intervencija usmjerenih na unapređenje radnih uvjeta i kvalitete života u fizioterapiji. Zaključno, geografski faktor nema značajan utjecaj na razinu tjelesne aktivnosti među fizioterapeutima.
Ključne besede: fizioterapeuti, kvaliteta života, sindrom izgaranja, stres, tjelesna aktivnost
Objavljeno v ReVIS: 27.08.2025; Ogledov: 144; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,63 MB) |
4. |
5. Stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v posebnih socialno varstvenih zavodih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKlavdija Bolcar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva je večkrat v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami, ki se vključujejo v oskrbo varovancev. Osredotočena je namreč predvsem na zagotavljanje ustrezne kakovosti zdravstvene nege najranljivejših varovancev, česar zaradi pomanjkanja kadra ne more zagotoviti. Namen diplomskega dela je bil raziskati stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v socialno varstvenih zavodih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja teoretičnih podatkov in kvantitativno raziskovanje z anketnim vprašalnikom. Vključenih je bilo 65 anketirancev, ki so zaposleni v enem izmed socialno varstvenih domov v Sloveniji. Podatke smo statistično obdelali z osnovno opisno statistiko s pomočjo programskega orodja Microsoft Excel in jih grafično ponazorili z ustrezno interpretacijo v programskem orodju Microsoft Word. Rezultati in razprava: Doživljanje in zaznavanje prisotnega stresa med anketiranci sta ocenjena s srednjo do visoko stopnjo. Glavni dejavniki, ki jih anketirani izpostavljajo, obsegajo premalo zaposlenih, razporede dela in obseg dela za izvedbo. Zaključek: V prihodnje bi bilo v zdravstvenih ustanovah treba zagotoviti strategije za obvladovanje stresnih dogodkov. Prav tako bi bilo treba kontinuirano spremljati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu in vključiti aktivnosti za odpravo dejavnikov stresa.
Ključne besede: stres, obremenjenost, zdravstvena nega, socialno varstveni zavod
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 247; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,53 MB) |
6. Izgorelost med študenti zdravstvene nege : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSara Kozar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 287; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. Zadovoljstvo zaposlenih v enotah Doma upokojencev Ptuj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaInes Kodrič, 2024, diplomsko delo Opis: UVOD: Delo v domovih za starejše je fizično in psihično naporno, kar ima velik vpliv na zadovoljstvo na delovnih mestih. Za raziskovanje smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja in tri hipoteze. METODA: V teoretičnem delu smo opredelili ključne pojme in izvedli kritični pregled literature. Deskriptivna metoda nam je omogočila analizo literature v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. Izpostavili smo pomembne pojme, jih opisali in podprli z obstoječimi študijami. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik v fizični obliki, dobljene podatke pa smo analizirali v programu SPSS. Razdeljenih je bilo 561 anketnih vprašalnikov. REZULTATI: Ugotovili smo, da se stopnja zadovoljstva na delovnih mestih statistično značilno ne razlikuje glede na spol, področje dela ali delovno dobo v organizaciji. Splošno zadovoljstvo je bilo na lestvici od 1 (popolnoma nezadovoljen) do 10 (popolnoma zadovoljen) v povprečju ocenjeno s številom 6,6. Za izboljšanje zadovoljstva zaposleni v prvi vrsti s 40,3 % menijo, da bi se izboljšalo z višjo plačo, menijo pa tudi, da bi zadovoljstvo izboljšalo večje število kadra (27,7 %). Nekoliko manj jih meni, da bi zadovoljstvo izboljšali boljši medsebojni odnosi (19,7 %) ter več izobraževanj in usposabljanj (12 %). Le dva (0,4 %) pa sta podala svoj odgovor. RAZPRAVA: Zadovoljstvo na delovnem mestu je odvisno predvsem od stresa, ki ga zaposleni doživljajo, ter njihovih osebnih značilnosti in prepričanj. Ni pa odvisno od spola, področja dela in delovne dobe v organizaciji. Obstajajo dejavniki, ki bi jih organizacija lahko bolj upoštevala pri izboljševanju zadovoljstva svojih zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, organizacijska klima, organizacijska kultura, stres na delovnem mestu, domovi upokojencev
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 380; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,25 MB) |
8. Učinki masaže na delovnem mestu na zaposlene : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaDavid Renko, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Masaža, ena najstarejših oblik zdravljenja, se že stoletja uporablja za lajšanje bolečin, sproščanje napetosti in izboljšanje splošnega počutja. Hipokrat, pogosto označevan kot »oče medicine«, je v 5. stoletju pred našim štetjem zapisal, da »zdravnik mora biti izkušen v mnogih stvareh, vendar zagotovo tudi v masaži« (Osborn 2016). Masaža na delovnem mestu je inovativni pristop, ki se vse pogosteje uporablja kot del programov za dobro počutje zaposlenih. Cilj takih programov je zmanjšati stres, povečati produktivnost in zmanjšati bolniško odsotnost zaposlenih (Arena idr. 2013, 610). Namen: Namen naloge je ugotoviti, ali mobilizacija mehkih tkiv oziroma masaža pozitivno vpliva na zaposlene, ali zmanjšuje bolečino in stres na delovnem mestu ter ali vpliva na kratkotrajno znižanje krvnega tlaka. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja in obdelave podatkov. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in merjenjem krvnega tlaka. V raziskavo je bilo vključenih 40 ljudi, zaposlenih v proizvodnji pri enem izmed slovenskih podjetij. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima masaža pozitivne učinke na počutje zaposlenih in pripomore k zmanjšanju bolečine, ki se pojavlja na delovnem mestu. Prav tako so zaposleni poročali o zmanjšanem občutku stresa v tednu, ko so bili deležni masaže na delovnem mestu, prišlo je tudi do kratkoročnega znižanja krvnega tlaka. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo na pomen vključevanja masaž v programe za dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Poleg tega pa lahko tudi pozitivno pripomore k zmanjševanju bolniških odsotnosti delavcev.
Ključne besede: masaža, zaposleni, bolečina, stres, počutje
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 204; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,38 MB) |
9. |
10. ŽIVLJENJSKI STIL ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGELiljana Stojchevska, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Življenjski slog pomembno vpliva na naše zdravje. Vsakodnevne navade in dejanja lahko štejemo pod življenjski slog. Z zdravstveno vzgojo želimo poučiti ljudi za samostojno pravilno in zdravo odločanje o tem, kaj je za njihovo zdravje najboljše. Študenti se pogosto soočijo s stresnimi situacijami, slabo družbo, slabšo prehrano, primanjkuje jim časa za rekreacijo in spanje, kar negativno vpliva na njihovo zdravje. Namen naše raziskave je ugotoviti življenjski slog študentov zdravstvene nege.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, sekundarne podatke pa na podlagi sistematičnega pregleda strokovne literature ter spletnih baz, kot so COBISS, CINAHL in drugi. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletne aplikacije 1ka, posredovana je bila študentom vseh letnikov na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel, jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov ter jih analizirali in ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja.
Rezultati: Izsledki iz raziskave so pokazali, da večina študentov stanuje doma pri starših (74 %). Glede prehranskih navad smo ugotovili, da 46 % študentov zaužije vsaj tri obroke dnevno. Večina študentov nima navade dodatno soliti že pripravljene jedi in povprečno dnevno spije dovolj vode. Študenti so premalo aktivni, trajanje telesnih aktivnosti je prekratko. Redki študenti spijo dovolj ur za svoja leta med tednom, vendar nadomestijo pomanjkanje spanca ob koncih tedna. Velika večina študentov ob študiju dela. Ena od pogostih slabih razvad je kajenje. Manj kot polovica študentov navaja, da uživajo alkohol enkrat mesečno. Polovica študentov v raziskavi meni, da živijo zdravo, in polovica, da živijo nezdravo življenje. Rezultati med zdravimi in nezdravimi navadami študentov so si zelo blizu v odstotkih. Študenti menijo, da lahko izboljšajo svoje zdravje z ustrezno prehrano (66 %), telesno aktivnostjo (64 %), spremembo vzorca spanja (30 %) in opustitvijo slabih razvad (30 %).
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da se študenti prehranjujejo dokaj zdravo in da večina popije dovolj vode čez dan. Z uživanjem vseh obrokov in ustreznimi živili, kot so sadje, zelenjava, proteini bomo zaužili vsa hranila, vitamine in minerale, ki jih naše telo potrebuje. Ugotavljamo, da študenti niso dovolj telesno aktivni in da premalo spijo za svoja leta. Najpogostejša slaba razvada študentov je kajenje.
Ključne besede: Življenjski slog, študenti, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, prehrana, telesna aktivnost, stres.
Objavljeno v ReVIS: 07.03.2025; Ogledov: 613; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,07 MB) |
