Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Kronična ledvena bolečina je kompleksen pojem, na katerega vpliva več dejavnikov: nevrobioloških, psiholoških in socioekonomskih. V pričujoči raziskavi smo preučevali vpliv bolečine, stresa, zaupanja v fizioterapevtsko obravnavo in kakovost življenja pacientov na uspešnost fizioterapije pri obravnavanem bolečinskem sindromu. V prvem delu disertacije smo z bibliometričnim pregledom bibliografije naredili poglobljen pregled znanstvene literature. Pri tem smo se osredotočili na analizo demografskih in zdravstvenih dejavnikov tveganja za nastanek in potek KLB pri delovno aktivnem prebivalstvu. V drugem delu smo predstavili metodologijo in rezultate raziskave. Pričujoča študija je predeksperimentalna raziskava s pristopom pred in po testiranju, opravljena na vzorcu 123 pacientov. Uporabljene so bile različne statistične metode: deskriptivna statistika, multipla linearna regresijska analiza in ANOVA. V tretjem delu študije smo pridobljene rezultate interpretirali glede na kritične zaključke pregleda do zdaj znane literature in pri tem odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji, in sicer: katera od obravnavanih spremenljivk in na kak način vpliva na uspešnost fizioterapije pri KLB. Zaradi tesne povezanosti obravnavanih spremenljivk smo interpretacijo poglobili z raziskovalnimi hipotezami. Ugotovili smo, da imata največji vpliv bolečina in stres, medtem ko kakovost življenja, zaupanje in demografski dejavniki kažejo šibke in neznačilne povezave. Študija združuje fizioterapevtski, javnozdravstveni in vedenjsko-kognitivni vidik aktualne problematike aktivnega delovnega prebivalstva, kar je bistvenega pomena za celostni pristop k obravnavi KLB. Z ugotovitvami prispevamo k razvijanju individualiziranega pristopa fizioterapevtske obravnave in optimizaciji fizioterapevtskih pristopov na podlagi psiho-telesnih značilnosti ranljive populacije pacientov s KLB. Študija vključuje tudi poudarek na zaupanju kot pomembnem psihosocialnem dejavniku KLB, kar predstavlja nov doprinos znanosti.
Ključne besede: kronična ledvena bolečina, fizioterapija, zaupanje, kakovost življenja, stres, demografski dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 132; Prenosov: 5
Celotno besedilo (6,42 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Fizioterapija je poklic, ki vključuje vsakodnevni stik z ljudmi, kar lahko povzroč a fizično in psihično obremenitev. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom lahko negativno vpliva na zdravje fizioterapevtov in njihovo delo, lahko pa vodi celo v izg orelost. Namen diplomskega dela je raziskati vpliv stresa na fizioterapevte, dejavnike, ki povzročajo stres in izgorelost ter znake stresa in izgorelosti, ki jih fizioterapevti najpogosteje občutijo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med naključno izbran imi fizioterapevt i . Raziskava je bila anonimna v njej je prostovoljno sodelovalo 70 anketirancev iz različnih zdravstvenih ustanov. Rezulta ti: Fizioterapevti večinoma občutijo na delovnem mestu zmeren stres Ugotavljajo , da stres vpliva na učinkovitost opravljanja dela, saj 31,1 % anketirancev zaradi stresa delo opravlja delno učinkovito, 28,6 % pa manj učinkovito. Glavni dejavnik tveganja za stres pri fizioterapevtih je število pacientov obravnava nih v enem dnevu poklicn a preobremenjenost )). Med najpogostejš e dejavnik e tveganja za izgorelost uvrščajo pretirano delovno obremenitev. Telesna aktivnost je najpogostejši način spopadanja s stresom , medtem ko je sprememba okolja najizrazitejša pri spopadanj u z izgorelostjo. Ob stresu anketiranci najpogosteje občutijo utrujenost, ob izgorelosti pa psihofizično izčrpanost. Razprava: Ugotovili smo, da je fizioterapija poklic, ki je izpostavljen pojavu stresa pogosto . Udeleženci ankete menijo, da bi ga izboljšanje delovnega okolja lahko zmanjšalo. Prav tako smo ugotovili , da ob stresu fizioterapevti najpogosteje občutijo utrujenost. Kljub temu, da se je le manjši delež anketirancev dejansko soočil z izg orelostjo, je večina njene znake že občutil a
Ključne besede: fizioterapevti, stres na delovnem mestu, izgorelost, stresorji
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 172; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,58 MB)

Opis: Uvod: Doktorska disertacija istražuje život fizioterapeuta u Republici Hrvatskoj povezujući sindrom izgaranja s tjelesnom aktivnošću kao preventivnim faktorom. Fizioterapeuti, ključni članovi zdravstvenih timova, suočavaju se s izazovima pružanja skrbi i održavanja zdravlja pacijenata te su izloženi riziku sindroma izgaranja. Sindrom izgaranja, proizlazeći iz kroničnog stresa i emocionalne iscrpljenosti, često je posljedica radnih uvjeta. Tjelesna aktivnost, koja može biti rekreativna ili organizirana, predstavlja ključnu komponentu poboljšanja zdravlja i dobrobiti pojedinca. Metode: Istraživanje je koristilo kvantitativnu metodu prikupljanja podataka putem strukturiranog upitnika podijeljenog u četiri dijela. Prvi dio obuhvaća sociodemografske podatke i antropometrijske karakteristike ispitanika, uključujući dob, spol, obrazovanje, radni staž, bračni status i druge informacije. Drugi dio istražuje osobni osjećaj zadovoljstva, zadovoljstvo poslom, osjećaj opterećenja i odnos prema zdravlju. Treći dio sadržava pitanja iz OLBI upitnika za procjenu izgaranja na poslu, dok se četvrti dio odnosi na razinu tjelesne aktivnosti korištenjem IPAQ upitnika. Sudionici su pristupili anketiranju putem digitalnog obrasca koji uključuje standardne upitnike i pitanja o sociodemografskim obilježjima. Rezultati: Ispitanici u istraživanju su osobe oba spola, većinom žene (79,8%) u dobi od 21 do 35 godina (51,1%; N=501) u javnom i privatnom sektoru Republike Hrvatske s prosječnom dobi od 36,95 godina, što je u skladu sa svjetskim trendovima i prethodnim istraživanjima. Briga o radnom opterećenju postavlja pitanje ravnoteže između posla i privatnog života, dok odnosi među kolegama pokazuju visoku razinu povjerenja, ali i potrebu za poboljšanjem međuljudskih odnosa. Većina subjektivno iskazuje svjesnost o izloženosti stresu, a percepcija stresora identificira organizaciju posla (26,17%), međuljudske odnose (22,89%) i rad u smjenama (18,29%) kao izvore stresa. Korelacija između ukupnog izgaranja i tjelesne aktivnosti je također slaba pozitivna (r=0,107) i statistički značajna (p<0,05). Ova povezanost ukazuje na to da viša razina izgaranja može biti blago povezana s višom razinom tjelesne aktivnosti, iako je ta povezanost slaba. Rasprava: Fizioterapeuti u RH su generalno zadovoljni radnim uvjetima, osobito temperaturom prostorija, ali su manje zadovoljni opremom. Prilike za usavršavanje i napredovanje su ograničene i često zahtijevaju vlastito financiranje, što može utjecati na profesionalno zadovoljstvo. Međuljudski odnosi su ključni za zadovoljstvo, s potrebom za poboljšanjem odnosa među kolegama, iako značajan broj ispitanika izražava visoko zadovoljstvo. Tjelesna aktivnost među fizioterapeutima je visoka, no stres na poslu povezan je s nižom aktivnošću kod kuće i u prijevozu. Dugogodišnje iskustvo može povećati osjećaj izgaranja, dok visoko zadovoljstvo životom može smanjiti otuđenost i iscrpljenost. Ovi rezultati naglašavaju važnost kontinuiranog usavršavanja, pozitivnih međuljudskih odnosa i upravljanja stresom kako bi se poboljšala radna atmosfera i zadovoljstvo fizioterapeuta. Zaključak: Rezultati istraživanja otkrivaju da su fizioterapeuti u velikoj mjeri zadovoljni svojim poslom, ali da postoje značajni izazovi u pogledu međuljudskih odnosa i upravljanja stresom. Uočen je pozitivan utjecaj povjerenja i zadovoljstva u radnim odnosima na smanjenje stresa, dok visoka tjelesna aktivnost doprinosi boljem fizičkom i emocionalnom zdravlju. Postoji statistički značajna povezanost između tjelesne aktivnosti na poslu i iscrpljenosti, ali ne i otuđenosti ili ukupnog izgaranja. Rezultati su pokazali da fizioterapeuti s nižom razinom tjelesne aktivnosti na poslu češće iskazuju veću iscrpljenost. Također, istraživanje ističe potrebu za poboljšanjem radnih uvjeta i podrške kako bi se smanjilo izgaranje i povećalo opće blagostanje fizioterapeuta. Ova saznanja nude temelje za buduće studije i razvoj intervencija usmjerenih na unapređenje radnih uvjeta i kvalitete života u fizioterapiji. Zaključno, geografski faktor nema značajan utjecaj na razinu tjelesne aktivnosti među fizioterapeutima.
Ključne besede: fizioterapeuti, kvaliteta života, sindrom izgaranja, stres, tjelesna aktivnost
Objavljeno v ReVIS: 27.08.2025; Ogledov: 190; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,63 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva je večkrat v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami, ki se vključujejo v oskrbo varovancev. Osredotočena je namreč predvsem na zagotavljanje ustrezne kakovosti zdravstvene nege najranljivejših varovancev, česar zaradi pomanjkanja kadra ne more zagotoviti. Namen diplomskega dela je bil raziskati stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v socialno varstvenih zavodih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja teoretičnih podatkov in kvantitativno raziskovanje z anketnim vprašalnikom. Vključenih je bilo 65 anketirancev, ki so zaposleni v enem izmed socialno varstvenih domov v Sloveniji. Podatke smo statistično obdelali z osnovno opisno statistiko s pomočjo programskega orodja Microsoft Excel in jih grafično ponazorili z ustrezno interpretacijo v programskem orodju Microsoft Word. Rezultati in razprava: Doživljanje in zaznavanje prisotnega stresa med anketiranci sta ocenjena s srednjo do visoko stopnjo. Glavni dejavniki, ki jih anketirani izpostavljajo, obsegajo premalo zaposlenih, razporede dela in obseg dela za izvedbo. Zaključek: V prihodnje bi bilo v zdravstvenih ustanovah treba zagotoviti strategije za obvladovanje stresnih dogodkov. Prav tako bi bilo treba kontinuirano spremljati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu in vključiti aktivnosti za odpravo dejavnikov stresa.
Ključne besede: stres, obremenjenost, zdravstvena nega, socialno varstveni zavod
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 295; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: UVOD: Delo v domovih za starejše je fizično in psihično naporno, kar ima velik vpliv na zadovoljstvo na delovnih mestih. Za raziskovanje smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja in tri hipoteze. METODA: V teoretičnem delu smo opredelili ključne pojme in izvedli kritični pregled literature. Deskriptivna metoda nam je omogočila analizo literature v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. Izpostavili smo pomembne pojme, jih opisali in podprli z obstoječimi študijami. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik v fizični obliki, dobljene podatke pa smo analizirali v programu SPSS. Razdeljenih je bilo 561 anketnih vprašalnikov. REZULTATI: Ugotovili smo, da se stopnja zadovoljstva na delovnih mestih statistično značilno ne razlikuje glede na spol, področje dela ali delovno dobo v organizaciji. Splošno zadovoljstvo je bilo na lestvici od 1 (popolnoma nezadovoljen) do 10 (popolnoma zadovoljen) v povprečju ocenjeno s številom 6,6. Za izboljšanje zadovoljstva zaposleni v prvi vrsti s 40,3 % menijo, da bi se izboljšalo z višjo plačo, menijo pa tudi, da bi zadovoljstvo izboljšalo večje število kadra (27,7 %). Nekoliko manj jih meni, da bi zadovoljstvo izboljšali boljši medsebojni odnosi (19,7 %) ter več izobraževanj in usposabljanj (12 %). Le dva (0,4 %) pa sta podala svoj odgovor. RAZPRAVA: Zadovoljstvo na delovnem mestu je odvisno predvsem od stresa, ki ga zaposleni doživljajo, ter njihovih osebnih značilnosti in prepričanj. Ni pa odvisno od spola, področja dela in delovne dobe v organizaciji. Obstajajo dejavniki, ki bi jih organizacija lahko bolj upoštevala pri izboljševanju zadovoljstva svojih zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, organizacijska klima, organizacijska kultura, stres na delovnem mestu, domovi upokojencev
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 520; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,25 MB)