1. |
2. Obvladovanje in zaznavanje akutnega stresa med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea Fakulteta ECM : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJaka Veber, 2025, diplomsko delo Opis: Akutni stres je razširjen pojav med študentsko populacijo in lahko pomembno vpliva na duševno ter telesno zdravje. Pri obvladovanju stresa se povečuje zanimanje za dihalne vaje, ki dokazano vplivajo na avtonomni živčni sistem in spodbujajo sproščenost. V diplomskem delu smo obravnavali obvladovanje in zaznavanje akutnega stresa med študenti fizioterapije z vključitvijo strukturiranih dihalnih vaj. Metodologija: Podatke smo zbrali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov, izpolnjenih pred in po enomesečni intervenciji. V raziskavo je bilo vključenih 20 študentov fizioterapije (eksperimentalna skupina n = 10, kontrolna skupina n = 10), ki so v času študijskega procesa poročali o psihičnem in psihofizičnem počutju ter ozaveščenosti o dihalnih vajah. Rezultati: Na začetku sta bili skupini glede skupne ocene psihičnega stanja primerljivi. Po enem mesecu so se pokazale statistično značilne razlike med skupinama v skupni oceni psihičnega stanja (MWU = 12,000; p = 0,003), pri čemer je bila psihična obremenjenost nižja v eksperimentalni skupini. Na področju psihofizičnega počutja in samoocene splošnega zdravja večjih statistično značilnih razlik nismo ugotovili, so pa opisni podatki nakazovali nekoliko ugodnejši trend v eksperimentalni skupini. Povečala se je tudi ozaveščenost o pomenu dihalnih vaj, pri čemer večina študentov dihanje prepoznava kot pomemben pristop pri obvladovanju stresa. Razprava: Rezultati delno podpirajo hipotezo o ugodnem vplivu strukturiranih dihalnih vaj na akutni stres, vendar zaradi majhnega vzorca, kratkega trajanja intervencije in samoocenjevalnih meritev omogočajo predvsem preliminarne zaključke ter podlago za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: stres, akutni stres, dihalne vaje, dihanje
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2026; Ogledov: 158; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Absentizem in fluktuacija zaposlenih v povezanosti s pojavom stresa pri vodjih zdravstvene negeLea Germek, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci se pri vsakodnevnem delu soočajo z visoko delovno obremenitvijo, odgovornostjo in pričakovanji, kar pogosto vodi v utrujenost, izgorelost in zmanjšano zadovoljstvo pri delu. Ti dejavniki pomembno vplivajo na pojav odsotnosti z dela ter na odločitve posameznikov o odhodu iz ustanove. Namen raziskave je preučiti povezavo med delovno obremenitvijo, stresom, absentizmom in fluktuacijo ter ugotoviti, kako organizacijski dejavniki vplivajo na odločitev vodjev zdravstvene, da ostanejo na delovnem mestu oziroma v ustanovi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev zajeli podatkovne baze PubMed, Cobiss, DKUM, Google učenjak in SpringerLink. Vključili smo prispevke, objavljene med letoma 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili ključne besede v slovenščini (absentizem, fluktuacija, stres, vodji zdravstvene nege) in v angleščini (absenteeism, staff turnover, stress, nursing leaders). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature so potekali v mesecu maju 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora sprejeli 15 enot literature.
Rezultati: Rezultati pregleda izbrane literature kažejo, da sta absentizem in fluktuacija medicinskih sester posledica kombinacije delovnih, individualnih in organizacijskih dejavnikov. Med temeljnimi dejavniki so zahteven urnik, dolg delovni čas, preobremenjenost, stres, konflikti ter pomanjkanje podpore oziroma ustrezne kadrovske politike. Individualni dejavniki obsegajo osebno zdravje, družinske obveznosti ter iskanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Visok poklicni stres in izgorelost povečujeta odsotnost z dela in namero po odhodu, kar negativno vpliva na kakovost oskrbe pacientov. Programi za zmanjšanje stresa, izobraževanje, podpora vodstva, razvoj čustvene inteligence in transformacijski slog vodenja se izkazujejo za učinkovite pri zmanjšanju absentizma ter fluktuacije in izboljšanju zadovoljstva zaposlenih.
Razprava: Iz ugotovitev lahko razberemo, da so absentizem, fluktuacija in stres v zdravstveni negi medsebojno povezani ter pomembno vplivajo na zaposlene in vodje zdravstvene nege. Glavni vzroki za odsotnost in menjavo delovnih mest so visoka delovna obremenitev, stres, konflikti, pomanjkanje kadra, neustrezno vodenje in nezadovoljstvo pri delu. Posledice teh pojavov za vodje pomenijo večje organizacijske obremenitve, večjo odgovornost za tim, večji stres in tveganje za izgorelost. Raziskave poudarjajo, da transformacijsko vodenje, podpora zaposlenim ter ustrezna organizacija dela zmanjšujejo stres, absentizem in fluktuacijo ter hkrati povečujejo zadovoljstvo, zavzetost in kakovost zdravstvene oskrbe, kar zagotavlja stabilnejše in učinkovitejše delovno okolje.
Ključne besede: absentizem, fluktuacija, stres, zdravstvena nega, vodji zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 340; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. Psihosocialna podpora za reševalce : pregled literatureTeja Olenšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Reševalci se pogosto soočajo z izjemno zahtevnimi in travmatičnimi dogodki, ki lahko vodijo do posttravmatskega stresnega sindroma in drugih duševnih težav. Izpostavljenost raznolikim nevarnostim, težki delovni pogoji, nenehni pritisk okolice in lastna pričakovanja vplivajo na njihovo duševno ravnovesje. Namen: V diplomskem delu smo s pregledom strokovne in znanstvene literature raziskovali psihosocialno podporo reševalcem. Metode dela: Naredili smo pregled literature s pomočjo PRISMA diagrama, kjer smo na podlagi prej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali članke na našo temo in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: V pregled smo vključili osem člankov, vsi temeljijo na kvalitativnih raziskavah. Ugotovili smo potrebo po intenzivnejšem razvijanju in prilagajanju psihosocialnih programov za reševalce, s poudarkom na dostopnih in trajnostnih rešitvah. Smiselna bi bila tudi uvedba strategij za preprečevanje stresa, kot so supervizijska srečanja, tehnike čuječnosti in sprostitvene metode. Pri raziskavi smo zaznali pomanjkanje literature, ki bi bila osredotočena izključno na zdravstvene reševalce. Večina obstoječih virov vključuje tudi druge službe, kot so policisti in gasilci, zato je iskanje bilo omejeno. Potrebne so nadaljnje raziskave na tem področju. Razprava in zaključek: V prihodnosti bi bilo potrebno opraviti več raziskav na tem področju, saj so na voljo omejeni podatki o specifičnih potrebah reševalcev v zdravstvu in ustreznih preventivnih strategijah, ki bi jim pomagala pri soočanju s stresom. Le-ta in izgorelost sta velika izziva, s katerima se srečujejo reševalci, kar lahko vpliva na njihovo duševno zdravje in kakovost dela.
Ključne besede: reševalci, psihosocialna podpora, stres, posttravmatski sindrom
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2026; Ogledov: 325; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Stres, delovna zavzetost in zadovoljstvo z delom osnovnošolskih učiteljevEva Gabrijelčič, Petra Dolenc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Učitelji so pri svojem delu izpostavljeni različnim stresnim okoliščinam, ki se lahko odražajo v številnih neugodnih zdravstvenih, psi-hosocialnih in delovnih izidih. Cilj raziskave je bil preveriti raven zaznanega stresa, delovne zavzetosti, zadovoljstva z delom v vzorcu slovenskih osnovnošolskih učiteljev (N = 335) ter preučiti povezanost med omenjenimi koncepti. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji zaznavajo zmerno raven stresa, razmeroma visoko delovno zavzetost ter zmerno do visoko stopnjo zadovoljstva z delom. Preverjanje razlik kaže, da izražajo učiteljice več delovne zavzetosti v primerjavi s kolegi. Prav tako ugotavljamo, da so učitelji na razredni stopnji v povprečju bolj delovno zavzeti in zadovoljni z delom kot učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji. Zaposleni z več delovnimi izku-šnjami poročajo o nižji stopnji zaznanega stresa in višji stopnji zadovoljstva z delom kot tisti z manj delovnimi izkušnjami. Nadalje rezultati regresijske analize kažejo, da nižja raven zaznanega stresa in višje izražena čustvena zavzetost napovedujeta višjo raven delovnega zadovoljstva osnovnošolskih učiteljev.
Ključne besede: učitelji, stres, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 393; Prenosov: 4
Celotno besedilo (365,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Delo reševalcev in dejavniki tveganja za razvoj debelostiDenis Poglajen, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Debelost je eden največjih javnozdravstvenih problemov sodobnega časa. Čedalje več posameznikov v svetu se spopada z njo in z zdravstvenimi stanji, ki jih debelost prinaša. Reševalci v nujni medicinski pomoči so zaradi narave dela še posebej ranljiva skupina. Dolge in nepredvidljive izmene, visoka stopnja stresa, pomanjkanje spanja ter omejen dostop do zdrave prehrane in telesne dejavnosti povečujejo tveganje za razvoj debelosti. Za učinkovito reševanje problema je potreben celosten pristop, ki združuje organizacijske prilagoditve, promocijo zdravja ter podporo zaposlenim. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike tveganja za debelost med reševalci.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi. Podatke smo zbrali s polstruktuiranimi intervjuji, izvedenimi julija 2025, z namenskim vzorcem 10 reševalcev z najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju nujne medicinske pomoči. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala teme, povezane z delovnimi pogoji, izzivi pri delu, glavnimi nalogami reševalcev, prehranjevalnimi navadami med delovnim časom ter stresom. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so Cobiss, PubMed, Springerlink in Google učenjak.
Rezultati: Reševalci so kot ključne dejavnike tveganja za debelost navedli neredne obroke, uživanje hitre hrane, kronično utrujenost, pomanjkanje časa za telesno dejavnost in izpostavljenost stresu. Poleg tega so izpostavili socialne in organizacijske dejavnike, kot so pomanjkanje kadra, dolge izmene in neustrezna podpora delodajalcev. Kot možne rešitve so predlagali zagotovitev toplih obrokov v službi, boljšo organizacijo delovnih izmen, več možnosti za rekreativno vadbo ter izobraževanja o zdravem načinu življenja.
Razprava: Ugotavljamo, da izmensko delo, pomanjkanje spanja, stres in omejene možnosti telesne aktivnosti pomembno vplivajo na prehranske navade in telesno težo. Reševalci predlagajo ukrepe, kot so topli in uravnoteženi obroki v delovnem okolju, dostop do telesne aktivnosti in izobraževanje o zdravem življenjskem slogu, kar bi izboljšalo njihovo zdravje, motivacijo in učinkovitost pri delu.
Ključne besede: debelost, reševalci, delovni pogoji, stres, prehranske navade.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2025; Ogledov: 717; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,03 MB) |
7. Komuniciranje kot orodje za upravljanje stresa in dobrega počutja zaposlenihMartina Petrič, 2025, ni določena Opis: Vsak zaposleni se vsakodnevno srečuje s komunikacijo na delovnem mestu, ki zagotovo vpliva tudi na nivo stresa, ki ga doživlja, ter na počutje. Zato smo se odločili, da v magistrski nalogi raziščemo dejavnike komunikacije na delovnem mestu ter medsebojno odvisnost oz. neodvisnost s stresom ter počutjem. Komuniciranje, ki v veliki meri zaznamuje dinamiko odnosov na delovnem mestu, je tema brez konca, saj je osnova človekovega delovanja kot družbenega bitja.
Najprej smo v teoretičnem delu povzeli glavne pojme, ki se nanašajo na magistrsko nalogo, in sicer smo podrobneje razčlenili komuniciranje, stres ter počutje na delovnem mestu. Opisali smo glavne značilnosti posameznih pojmov pa tudi vzroke in posledice njihovega delovanja.
V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete in analize podatkov s programom PSPP raziskovali povezavo med pozitivno komunikacijo, spodbudnim in podpornim delovnim okoljem ter počutjem zaposlenih na delovnem mestu. Prav tako smo, v povezavi s komunikacijo, skušali ugotoviti razlike v doživljanju stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami. Zanimalo nas je tudi, ali dobro počutje vpliva na to, da zaposleni ostajajo na trenutnem delovnem mestu, ter ali je morda plača edini dejavnik, da zaposleni ne menjajo delovnega mesta. V povezavi z zamenjavo delovnega mesta nas je zanimalo še, kako dobri odnosi v kolektivu vplivajo na namero o zamenjavi delovnega mesta.
Ugotovili smo, da se zaposleni najbolje počutijo ob odkriti komunikaciji z nadrejenimi, ob podpori sodelavcev pa je nižji tudi nivo stresa, ki ga občutijo na delovnem mestu. Izkazalo se je, da zaposleni, ki jim je glavna motivacija plača, pogosteje občutijo stres na delovnem mestu. Razlik v doživljanju stresa med moškimi in ženskimi v naši raziskavi sicer nismo zaznali. Ugotovili smo, da delovna doba na trenutnem delovnem mestu ni nujno povezana z dobrim počutjem zaposlenih, so pa zaposleni, ki imajo dobre odnose s sodelavci, manj nagnjeni k nameri o zamenjavi delovnega mesta.
Ključne besede: komuniciranje, stres, dobro počutje, zadovoljstvo, medsebojni odnosi, delovno mesto, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 699; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,59 MB) |
8. Fizioterapevtska diagnostika in sledenje učinkom fizioterapevtske obravnave na mentalno počutje pacientovZala Gajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv kinezioterapije na duševno zdravje, s poudarkom na zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter izboljšanju splošnega psihološkega počutja. Namen dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati, kako lahko različne oblike terapevtske vadbe prispevajo k izboljšanju psihičnega počutja posameznikov, in jih podpreti z znanstvenimi dokazi. V nalogi so bile analizirane raziskave, ki so obravnavale vpliv aerobne vadbe, vadbe za moč, razteznih vaj in sprostitvenih tehnik, uporabljenih znotraj kinezioterapevtskih pristopov. Metodološko je bil uporabljen pregled literature s sistematičnim iskanjem v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect, pri čemer je bilo na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril v končno analizo zajetih 13 raziskav. V raziskavah je bilo skupno vključenih več tisoč udeležencev različnih starosti in zdravstvenih stanj. Večina analiziranih raziskav je vključevala dolgotrajne vadbene programe, ki so trajali od 8 do 24 tednov, s pogostostjo izvajanja od dva- do trikrat tedensko. Pri pregledu literature smo se osredotočili na različne ciljne skupine, med katerimi so bili posamezniki z depresivnimi in anksioznimi motnjami, kroničnimi telesnimi obolenji ter posebne populacije, kot so starejši in nevrološki bolniki. Rezultati so pokazali, da kinezioterapija pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov depresije in anksioznosti, izboljšanju spanja, znižanju ravni stresa ter krepitvi splošnega duševnega zdravja. Ugotovitve potrjujejo, da je kinezioterapija lahko učinkovita samostojna ali dopolnilna metoda v obravnavi duševnih stanj in da je učinkovitost večja, kadar so vadbeni programi prilagojeni zdravstvenemu stanju, sposobnostim in potrebam bolnika. Uporabnost ugotovitev je pomembna za prakso fizioterapevtov, saj ponuja strokovna priporočila za vključevanje vadbenih programov pri izboljšanju psihofizičnega počutja bolnikov. Omejitve predstavljajo predvsem individualne razlike, dostopnost strokovnega kadra in tveganje pri pretirani vadbi. Kljub temu se je izkazalo, da je kinezioterapija pomemben nefarmakološki pristop, ki celostno prispeva k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.
Ključne besede: Kinezioterapija, terapevtska vadba, duševno zdravje, depresija, anksioznost, stres, holistični pristop.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 664; Prenosov: 12
Celotno besedilo (600,08 KB) |
9. |
10. Vpliv zdravstvenih in demografskih dejavnikov na uspešnost fizioterapije pri kronični ledveni bolečini : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaUrška Šajnović, 2025, doktorska disertacija Opis: Kronična ledvena bolečina je kompleksen pojem, na katerega vpliva več dejavnikov: nevrobioloških, psiholoških in socioekonomskih. V pričujoči raziskavi smo preučevali vpliv bolečine, stresa, zaupanja v fizioterapevtsko obravnavo in kakovost življenja pacientov na uspešnost fizioterapije pri obravnavanem bolečinskem sindromu. V prvem delu disertacije smo z bibliometričnim pregledom bibliografije naredili poglobljen pregled znanstvene literature. Pri tem smo se osredotočili na analizo demografskih in zdravstvenih dejavnikov tveganja za nastanek in potek KLB pri delovno aktivnem prebivalstvu. V drugem delu smo predstavili metodologijo in rezultate raziskave. Pričujoča študija je predeksperimentalna raziskava s pristopom pred in po testiranju, opravljena na vzorcu 123 pacientov. Uporabljene so bile različne statistične metode: deskriptivna statistika, multipla linearna regresijska analiza in ANOVA. V tretjem delu študije smo pridobljene rezultate interpretirali glede na kritične zaključke pregleda do zdaj znane literature in pri tem odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji, in sicer: katera od obravnavanih spremenljivk in na kak način vpliva na uspešnost fizioterapije pri KLB. Zaradi tesne povezanosti obravnavanih spremenljivk smo interpretacijo poglobili z raziskovalnimi hipotezami. Ugotovili smo, da imata največji vpliv bolečina in stres, medtem ko kakovost življenja, zaupanje in demografski dejavniki kažejo šibke in neznačilne povezave. Študija združuje fizioterapevtski, javnozdravstveni in vedenjsko-kognitivni vidik aktualne problematike aktivnega delovnega prebivalstva, kar je bistvenega pomena za celostni pristop k obravnavi KLB. Z ugotovitvami prispevamo k razvijanju individualiziranega pristopa fizioterapevtske obravnave in optimizaciji fizioterapevtskih pristopov na podlagi psiho-telesnih značilnosti ranljive populacije pacientov s KLB. Študija vključuje tudi poudarek na zaupanju kot pomembnem psihosocialnem dejavniku KLB, kar predstavlja nov doprinos znanosti.
Ključne besede: kronična ledvena bolečina, fizioterapija, zaupanje, kakovost življenja, stres, demografski dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 648; Prenosov: 8
Celotno besedilo (6,42 MB) |
