Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Ravnotežje je kompleksna funkcija senzoričnega, motoričnega in kognitivnega sistema, ki s starostjo postopno upada. Posledica tega so pogostejši padci, zmanjšana funkcionalna samostojnost in slabša kakovost življenja. Diplomska naloga obravnava pomen vadbe ravnotežja pri starejših odraslih nad 65 let ter preučuje učinkovitost različnih vadbenih pristopov, ki se uporabljajo v fizioterapevtski praksi. Osrednji problem predstavlja naraščajoče tveganje za padce zaradi oslabljenih strategij ravnotežja, zmanjšane senzorične odzivnosti in manjše mišične moči spodnjih okončin. Namen naloge je oceniti, v kolikšni meri vadba vpliva na izboljšanje ravnotežja, zmanjšanje strahu pred padci in povečanje funkcionalnih sposobnosti. V diplomsko nalogo je bil vključen pregled desetih mednarodnih raziskav, ki so preučevale različne oblike intervencij, med njimi Otago program, proprioceptivne in vizualno podprte vaje, pilates, treninge z BlazePodom ter vadbo z Wii Fit. Raziskave so se razlikovale po trajanju intervencije, velikosti vzorca, uporabljenih testih, kot so BBS, FRT, TUG in STS, ter intenzivnosti vadbe. Kljub raznolikosti pristopov rezultati dosledno potrjujejo, da vadba, ki je dovolj dolga, progresivna in individualno prilagojena, pomembno izboljša statično in dinamično ravnotežje, hitrost reakcij in zaznavno-motorično integracijo. V nekaterih študijah so bile zaznane še dodatne izboljšave, med njimi zmanjšanje strahu pred padci, boljša telesna sestava ter izboljšana sposobnost funkcionalnega gibanja. Hipoteza, da telesna vadba pomembno izboljša ravnotežje starejših oseb, je tako potrjena. Zaključki poudarjajo pomen celostnega fizioterapevtskega pristopa, ki vključuje krepitev mišičnih skupin, senzorično-motorično integracijo, učenje učinkovitih gibalnih strategij ter spodbujanje motivacije. Ugotovitve predstavljajo in podpirajo oblikovanje dolgoročnih, varnih in prilagojenih vadbenih programov, ki omogočajo stabilnejše funkcionalne izboljšave in večjo samostojnost starejših odraslih.
Ključne besede: vadba ravnotežja, starejši, staranje, izboljšanje ravnotežja, telesna aktivnost
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 26
Celotno besedilo (500,27 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Bolniki s kronično ledvično boleznijo, ki se zdravijo s hemodializo, doživljajo raznoliko paleto simptomov, kot so zmanjšana telesna pripravljenost, osteoporoza, sarkopenija, utrujenost, krhkost, motnje spanja, sindrom nemirnih nog in upad kognitivnih sposobnosti. Posledica tega je pomembno zmanjšanje funkcionalne zmogljivosti in kakovosti življenja, kar dodatno zmanjšuje telesno in kognitivno aktivnost ter s tem poslabšuje simptome. Do danes še ni jasnih farmakoloških ali nefarmakoloških intervencij, ki bi lahko preprečile ali zmanjšale te škodljive učinke. Pri zdravi starejši populaciji so raziskave prikazale spodbudne rezultate gibalne in kognitivne vadbe, medtem ko so učinki kombiniranih oblik vadbe pri hemodializnih bolnikih slabo raziskani. Metode: Za izdelavo doktorske disertacije smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop z metodo eksperimenta. V centru za kronično hemodializo Leonišče v Ljubljani smo izvedli unicentrično randomizirano kontrolirano klinično raziskavo. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije smo naključno razporedili 44 hemodializnih bolnikov v eksperimentalno (n = 22) in kontrolno (n = 22) skupino. Eksperimentalna skupina (65,7 ± 9,7 let) je med hemodializo (trikrat tedensko; 12 tednov) izvajala program med-dializnega kolesarjenja na prilagojenem ergometru in med-dializne kognitivne vadbe na platformi CogniFit na tabličnih računalnikih. Kontrolna skupina (67,2 ± 12,5 let) je bila deležna le standardne hemodializne oskrbe. Primarni izidi raziskave so rezultat pri oceni pozornosti z računalniškim testom sistema pozornosti (test aktivne pozornosti, test deljene pozornosti), rezultat na Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti in rezultat na testu mentalnega sledenja A in B. Sekundarni izidi raziskave so telesna zmogljivost (test 10 ponovitev vstajanja s stola, test moč stiska pesti, test spontane hitrosti hoje, test ravnotežja), vrednosti mediatorjev vnetja (Interlevkin 6 in C-reaktivni protein), vrednost možganskega nevrotrofičnega faktorja in ocena krhkosti (Edmontonska lestvica krhkosti). S testom analize variance z mešanim načrtom za ponovljene meritve med skupinama smo preverjali statistične razlike med skupinama po času za spremenljivke, ki so imele normalno porazdelitev. Za nenormalno porazdeljene spremenljivke smo za primerjavo uporabili test posplošene enačbe ocenjevanja. Rezultati: Raziskavo je zaključilo 43 hemodializnih bolnikov. Vadbena udeležba med-dializnega kolesarjenja je bila 79,9 %, s povprečnim časom 37,6 minut na posamezno vadbeno enoto. Vadbena udeležba med-dializne kognitivne vadbe je bila 84,2 %, s povprečnim časom 30 minut na posamezno vadbeno enoto. Ugotovili smo statistično značilno interakcijo med faktorjema čas in skupina pri testu aktivne pozornosti (p = 0,017), Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), testu mentalnega sledenja A (p < 0,001), testu mentalnega sledenja B (p < 0,001), spontani hitrosti hoje (p < 0,001; ?p2 = 0,313) in Edmontonski lestvici krhkosti (p < 0,001). Prav tako ugotavljamo statistično značilen učinek časa pri merjenju moči stiska pesti (p = 0,002, ?p2 = 0,210), testu ravnotežja (p = 0,029), Montrealski lestvici spoznavnih sposobnosti (p < 0,001), Interlevkinu 6 (p = 0,007), faznem kotu (p = 0,003; ?p2 = 0,198) in možganskem nevrotrofičnem faktorju (p = 0,007; ?p2 = 0,218). Razprava: Integracija inovativne, nefarmakološke, bimodalne intervencije med-dializnega kolesarjenja in kognitivne vadbe v standardno hemodializno oskrbo predstavlja celostni pristop k obravnavi hemodializnih bolnikov, ki se je izkazal kot učinkovit, varen ter enostaven za izvajanje med hemodializo, in sicer s pozitivnim vplivom na funkcionalni status bolnikov. Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba, telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, hemodializa, med-dializno kolesarjenje, kognitivna vadba, telesna pripravljenost, kognitivne sposobnosti
Objavljeno v ReVIS: 27.08.2025; Ogledov: 990; Prenosov: 42
Celotno besedilo (4,32 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Pomembni spremembi, s katerima se sooča svetovno prebivalstvo, sta povečanje števila in deleža starejših oseb ter pričakovano podaljševanje življenjske dobe. Ena od posledic staranja je tudi poslabšanje kognitivnih sposobnosti. Kognitivni upad je povezan s povečanim tveganjem za demenco, funkcionalnimi omejitvami in invalidnostjo, zato se povečujejo napori za iskanje metod, s katerimi bi preprečili ali celo izboljšali kognitivno delovanje, funkcionalnost in kakovost življenja nasploh. Telesna aktivnost velja za visoko varovalen dejavnik za ohranjanje kognitivnih sposobnosti pri normalnem staranju možganov, zato je redna telesna vadba eden ključnih določevalcev zdravja v človekovem življenju. Znanstveni dokazi kažejo na učinkovitost telesne dejavnosti pri izboljšanju kognitivnega zdravja skozi celotno življenjsko dobo človeka. Ustrezne gibalne dejavnosti so v predšolskem obdobju ključnega pomena za otrokov gibalni in funkcionalni razvoj ter vplivajo na otrokove spoznavne, socialne ter čustvene sposobnosti in lastnosti. Stopnja učenja in kognitivnega razvoja je na najvišji ravni pri predšolskih otrocih. Predšolsko obdobje je zato eno najprimernejših za seznanjanje otrok z zdravim načinom življenja, saj so otroci v tem razvojnem obdobju izjemno dovzetni za vplive okolja ter za oblikovanje temeljnih življenjskih vrednot in navad, povezanih z zdravim načinom življenja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom literature s področja raziskovanja. Pregledali smo literaturo v podatkovnih bazah PubMed in Springer Link. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila polno dostopna, v angleškem ali slovenskem jeziku ter izvira iz časovnega obdobja 2012–2022. Rezultati: Pri pregledu literature smo pridobili 10.558 zadetkov. Po pregledu naslovov in povzetkov smo v podrobnejši pregled vključili 72 zadetkov. V analizo smo vključili 12 zadetkov, ki smo jih prebrali v celoti, in oblikovali tri kategorije: vpliv telesne vadbe na razvoj kognitivnih sposobnosti in učni uspeh otrok in mladostnikov, vpliv telesne vadbe na kognitivne sposobnosti odraslih, vpliv različnih vrst vadbe na kognitivne sposobnosti. Razprava: Vsako obdobje v življenju je pomembno za razvoj ter kasneje za krepitev in ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Stopnja učenja in kognitivnega razvoja je na najvišji ravni pri predšolskih otrocih. Ob tem telesna aktivnost otroku omogoča ustrezen razvoj kognitivnega sistema in oblikuje kognitivno rezervo, to pa pomeni boljše izhodišče za zdravo staranje. Pri odraslih zmanjšuje stopnjo umrljivosti ter uravnava in nadzira kronične nenalezljive bolezni, s čimer pomembno vpliva na kardiovaskularne dejavnike tveganja, ki so povezani s kognitivno okvaro. Kasneje v življenju telesna aktivnost omogoča ohranjanje kognitivne rezerve in zmanjšuje tveganje za kognitivni upad ter ugodno vpliva na zdravo staranje.
Ključne besede: telesna vadba, kognitivni razvoj, kognitivni upad
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 1984; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,25 MB)

Opis: V obdobju nosečnosti ženske doživijo veliko telesnih in psihičnih sprememb. Da so se sposobne z njimi soočiti, morajo biti čim bolj ustrezno pripravljene. Poučene nosečnice, ki so telesno aktivne, bolje prisluhnejo svojemu telesu in so v višji psihofizični pripravljenosti. Primerna telesna pripravljenost posameznice v nosečnosti prispeva k znižanju pogostosti zapletov pri porodu in celostno bolj zdravi nosečnosti. Nosečnost naj bi bila eno od najglobljih in najlepših doživetij. Je stanje, ki bi ga morala ženska kar se da aktivno, duševno in telesno doživljati, zato ga je nesmiselno prepustiti lenarjenju. Potrebno se je zavestno spoprijeti z vsemi spremembami. Vse več raziskav kaže, kako zelo pomembna je telesna aktivnost v tem obdobju. V diplomski nalogi smo natančneje opredelili vpliv telesne vadbe na dobro počutje nosečnic in analizirali vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Opozorili smo na previdnostne ukrepe in kontraindikacije pri njihovem izvajanju. Opisali smo tudi, kakšen vpliv ima telesna vadba na izid poroda, porod in poporodno obdobje. Dandanes je znanje s tega področja dovolj razširjeno in podprto s strokovno literaturo, da lahko potrdimo pozitiven učinek zmerne telesne vadbe na izboljšanje telesne in psihične pripravljenosti nosečnice in njen vpliv na porod. Fizioterapevti imamo pomembno nalogo pri sestavi fizioterapevtskega programa, saj je pomembna individualna obravnava nosečnice. Ta pa mora biti motivirana, pripravljena sodelovati in slediti danim navodilom. Želimo si, da bi s tem vse fizioterapevte spodbudili, da v svojo dejavnost vključijo tudi programe pred-, med- in poporodne telesne pripravljenosti. Promocija zdravja je pomembna v vseh obdobjih življenja, še posebej pa, ko se ustvarja novo življenje.
Ključne besede: fizioterapija med nosečnostjo, telesna vadba v nosečnosti, zdrava nosečnost.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2023; Ogledov: 2799; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Športniki in aktivni posamezniki, ki dnevno trenirajo in tekmujejo, imajo občutljivejši imunski sistem. Za vzpostavitev ravnovesja v telesu je potreben počitek oziroma regeneracija telesa. Regeneracijo lahko dosežejo na različne načine. Eden pomembnejših je ustrezna prehranska podpora. Smernice o športni prehrani, ki vključujejo povezave med prehrano, vadbo in dobrim počutjem, se razlikujejo odvisno od potreb posameznika in specifičnosti športa. Temeljijo na dokazih o količini, strukturi in času vnosa hranil in so pomembne za zagotovitev učinkovitejšega športnikovega treninga za hitrejšo regeneracijo in zmanjšanje tveganj, poškodb in bolezni. Ustrezna prehrana prav tako omogoči presnovne prilagoditve na trening in izboljšanje zmogljivosti posameznika. Ustrezna energija mora izhajati iz različnih živil, ki zajemajo vsa makro in mikrohranila. Vzdrževanje energijskega ravnovesja ima pri športnikih pomembno vlogo, saj se brez tega povečajo možnosti za poslabšanje funkcije imunskega sistema, večja je dovzetnost za poškodbe in upad športnikovih zmogljivosti. Vnos ogljikovih hidratov je bistven, saj glikogen daje telesu gorivo za normalno delovanje. V kolikor ima posameznik večje potrebe po moči, v našem primeru za premagovanje ovir in različnih bremen, ki jo zahteva trening ali tekmovanje, je potreben večji vnos hranil pred, med in po vadbi. Prav tako je večja potreba po beljakovinah za rast mišic in povečanje mišične moči. Pogosto ne govorimo o pomembnosti zadostne količine maščob, ki so potrebne za ohranjanje optimalnega delovanja imunskega sistema, za vzdrževanje energijskega ravnovesja in vnosa esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6 ter vitaminov topnih v maščobi, kot je vitamin D. Prav tako je za zagotavljanje zdravja potrebna posameznikova zadostna količina drugih vitaminov in mineralov. Za določanje potrebe dodajanja hranil v posameznikovo prehrano se je potrebno najprej posvetovati s prehrambnim svetovalcem ali dietetikom, ki pregleda in preveri vrednosti vseh hranil v krvi in urinu. Pridobljene podatke športniku in njegovemu vadbenemu timu predstavimo in se pogovorimo o željah izboljšanja določenih sposobnosti in specifičnih potreb, značilnih za vsak šport. Prehranska dopolnila in športno prehrano vse več uporabljamo v vsakdanji praksi, čeprav je uživanje nekaterih prehrambnih dopolnil še neraziskano, v smislu dokaj maksimalnega dnevnega vnosa in možnih reakcij v kombinaciji z jemanjem drugih prehrambnih dopolnil. Priporočamo, da si vsi športni, zdravstveni in medicinski delavci pridobijo vsaj osnovna znanja o prehrani in jemanju najbolj uporabljenih prehrambnih dodatkih za večje razumevanje in svetovanje posameznikom. Poudariti je potrebno, da je na internetu preveč različnih informacij in ponudnikov, ki ponujajo svoje produkte in koktejle prehrambnih dodatkov za izboljšanje posameznikovih sposobnosti. Vsi ti produkti imajo svoje študije, ki so bile izpeljane specifično za vsak produkt posebej. Različnost protokolov merjenja, opaznega tudi pri drugih študijah, ne more zagotoviti verodostojnosti pridobljenih podatkov in s tem primerljivost dopolnil napram drugim proizvajalcem. V želji višje verjetnosti izboljšanja sposobnosti posameznika, je potrebno določiti sistem ali protokol indikatorjev, za izboljšanje le teh. Indikatorji bi protokolom omogočili večjo preglednosti in iskanje istih biomarkerjev pri primerjanju izboljšanja delovanja imunskega sistema in vpliv na telesne zmogljivosti. Standardizacija protokolov, bi prav tako prispevala k odkrivanju novih naravnih virov hranil, ki so bogata z določenimi sestavinami. Iskanje naravnih virov hranil omogoča boljše razumevanje funkcije le teh in ugotovitev možni vplivov na delovanje telesnih funkcij.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, šport, prehrana, regeneracija, telesna vadba
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2023; Ogledov: 2427; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,51 MB)