1. Učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju pacientov z lateralnim epikondilitisom – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLuka Golob, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Lateralni epikondilitis, znan tudi kot teniški komolec, je pogost vzrok bolečine pri športnikih in drugem prebivalstvu. Pojavnost pri splošnem prebivalstvu je približno od 1 % do 3 %, pri teniških igralcih pa med 9 % in 35 %. Najpogosteje prizadeta je tetiva mišice ekstenzor carpi radialis brevis. Med dejavnike tveganja za preobremenitvene poškodbe komolca spadajo starost nad 40 let, indeks telesne mase (ITM) nad 30, sindrom karpalnega kanala v preteklosti in pozicioniranje prizadetih sklepov v zahtevnih obsegih. Metoda: Diplomsko delo temelji na pregledu obstoječe strokovne in znanstvene literature. Poslužil sem se kvalitativne metode analize strokovnih in znanstvenih prispevkov, pri čemer sem uporabil vključitvene in izključitvene kriterije. Literaturo sem iskal v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so Google Scholar, Research Gate, PEDro, PubMed in ScienceDirect. Ključne besede pri iskanju so bile: teniški komolec, lateralni epikondilitis, fizioterapevtsko zdravljenje in učinkovitost. V pregled sem vključil sistematične pregledne študije, randomizirane in nerandomizirane klinične študije ter korelacijske študije, ki so bile objavljene v obdobju med letoma 2014 in 2024. Rezultati: V raziskavo sem vključil 22 člankov. Rezultati pregleda literature kažejo, da je učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik odvisna od vrste uporabljene intervencije in faze bolezni. Razprava: Na podlagi analizirane literature lahko zaključim, da sodobna fizioterapevtska obravnava lateralnega epikondilitisa temelji na individualiziranem in fazno usmerjenem pristopu. Čeprav se pasivne metode pogosto uporabljajo zaradi svojega analgetičnega učinka, njihova dolgoročna učinkovitost ostaja omejena. V nasprotju s tem aktivni pristopi, ki vključujejo progresivno obremenjevanje tetive in izboljšanje mišične zmogljivosti, predstavljajo temelj dolgoročne rehabilitacije.
Ključne besede: teniški komolec, lateralni epikondilitis, fizioterapevtsko zdravljenje in učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 05.08.2026; Ogledov: 373; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (3,04 MB) |
2. Učinek prečne frikcije pri fizioterapevtski obravnavi teniškega komolca – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaVid Sedej, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: Teniški komolec je ena najpogostejših mišično-skeletnih patologij zgornje okončine, ki nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev izvora ekstenzorjev zapestja na lateralnem epikondilu humerusa. Patofiziološko ga zaznamujejo degenerativne spremembe tetive, angiofibroblastna hiperplazija ter dezorganizacija kolagenskih vlaken. Eden izmed pristopov konzervativnega zdravljenja teniškega komolca je tehnika prečne frikcije. Namen in metode dela: Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature analizirati učinke prečne frikcije pri fizioterapevtski obravnavi teniškega komolca. Uporabili smo kvalitativni metodološki pristop s sistematičnim iskanjem literature v podatkovnih bazah PEDro, PubMed, Cochrane in Scopus. Na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v končni pregled literature vključili sedem kliničnih študij s skupno 441 udeleženci. Rezultati: Rezultati kažejo, da je tehnika prečne frikcije v kombinaciji z drugimi terapevtskimi postopki učinkovita pri zmanjševanju bolečine, izboljšanju moči prijema roke ter funkcionalne zmogljivosti zgornje okončine. Zmanjšanje bolečine na vizualni analogni lestvici je v vseh vključenih raziskavah, ki so intenziteto bolečine ocenjevale z VAS lestvico, preseglo klinično pomembno mejo dveh točk. Ena izmed raziskav je z ultrasonografijo potrdila tudi strukturne spremembe kombinirane terapije prečne frikcije. Razprava: Prečna frikcija se izkaže za učinkovito terapevtsko tehniko pri obravnavi teniškega komolca v okviru celovitega konzervativnega zdravljenja.
Ključne besede: teniški komolec, prečna frikcija, fizioterapija, učinek
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2026; Ogledov: 524; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,57 MB) |
3. Učinek udarnih globinskih valov in ultrazvoka na bolečino pri lateralnem epikondilitisu – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAmina Kovačević, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Lateralni epikondilitis, splošno znan kot teniški komolec, je eden izmed najpogostejših vzrokov bolečine v komolčnem sklepu. Najpogosteje se lateralni epikondilitis pojavlja zaradi ponavljajočih se gibov, kot so: iztegovanje zapestja, prijemanje in radialna deviacija v zapestju. Patološki proces je najbolje opisan kot sindrom prekomerne uporabe mišic iztegovalk zapestja. S pregledom literature smo želeli ugotoviti, katera izmed dveh oblik fizikalne terapije, ultrazvok ali udarni globinski valovi, je učinkovitejša pri zmanjšanju bolečine pri lateralnem epikondilitisu. Metode: Za pregled literature smo članke pridobili v učnih bazah PubMed, ProQuest, Emerald, Google Učenjak, Scopus, Science Direct in PEDro. Članke smo uskali s pomočjo ključnih besed: lateral epicondylitis/lateralni epikondilitis, shock wave/udarni globinski valovi, ultrasound/ultrazvok, tennis elbow/teniški komolec in ESWT. Izbrali smo kakovostne randomizirane kontrolirane raziskave, objavljene med letoma 2015 in 2025, ki so raziskovale primerjavo učinkov ultrazvoka in udarnih globinskih valov na lateralni epikondilitis. Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav, ki so ustrezale zastavljenim vključevalnim in izključevalnim kriterijem. Rezultate raziskav smo povzeli v pregledne tabele. Vse raziskave potrdijo učinkovitost ultrazvoka in udarnih globinskih valov na bolečino pri lateralnem epikondilitisu. Razprava: Analiza rezultatov pregledanih raziskav je potrdila, da za obravnavo bolečine v pri lateralnem epikondilitisu še nimamo zastavljenih podrobnih načrtov za fizioterapevtsko obravnavo. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi preiskovance obravnavale na isti način in vključile spremljanje rezultatov skozi daljše obdobje po izvedbah terapij.
Ključne besede: lateralni epikondilitis, udarni globinski valovi, ultrazvok, teniški komolec in ESWT
Objavljeno v ReVIS: 09.12.2025; Ogledov: 1053; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Primerjava učinkovitosti ultrazvočne terapije in terapije z udarnimi globinskimi valovi pri bolnikih z novo odkritim lateralnim epikondilitisom – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaDunja Debevec, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Lateralni epikondilitis je stanje, ki ne prizadene samo teniških igralcev in športnikov, ampak tudi ljudi, ki imajo veliko ponavljajočih se gibov roke z obremenitvami predvsem v področju komolčnega sklepa in rok, kar lahko vodi v oslabitev mišic, vnetje in poškodbe kit, ki te mišice pritrjujejo na kost. Za zdravljenje teniškega komolca se uporabljajo razne miofascialne tehnike. Prav tako se uporabljajo konzervativne metode, kot sta laser in ultrazvočna terapija. Zadnje čase se za zdravljenje uporabljajo tudi udarni globinski valovi. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature predstaviti primerjavo učinkovitosti med ultrazvočno terapijo in terapijo z udarnimi globinskimi valovi. Metode dela: V empiričnem delu diplomskega dela je bila uporabljena kvalitativna metoda. Znanstveno literaturo smo iskali v bazah PubMed in ScienceDirect. Za iskanje so bile uporabljene naslednje ključne besede: lateralni epikondilitis, teniški komolec, ultrazvočna terapija, udarni globinski valovi in fizioterapija. Vključene so bile raziskave, ki so bile mlajše od 10 let in so vsebinsko ustrezale našemu iskanju. Rezultati: V končno analizo za pregled literature je bilo vključenih osem raziskav, ki so se nanašale na primerjavo učinkovitosti med ultrazvočno terapijo in terapijo z udarnimi globinskimi valovi pri pacientih z lateralnim epikondilitisom, vendar so se razlikovala merilna orodja. Obe terapiji sta bili uspešni pri zmanjšanju bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico, algometrom, ekstenzijo zapestja proti uporu, močjo prijema, funkcijskim testom in vprašalniki za oceno funkcionalnosti in kakovosti življenja. Razprava: V pregledu literature je bilo ugotovljeno, da je bila pri lateralnem epikondilitisu bolj učinkovita terapija z udarnimi globinskimi valovi.
Ključne besede: lateralni epikondilitis, teniški komolec, ultrazvočna terapija, udarni globinski valovi, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2025; Ogledov: 1082; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PACIENTOV Z LATERALNIM EPIKONDILITISOMMiha Šart, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Lateralni epikondilitis (LE) je eden najpogostejših vzrokov za pojav bolečine v lateralnem predelu komolca. Nastane zaradi ponavljajočih se mikropoškodb ekstenzorjev zapestja in prstov, navadno ob ekscentrični obremenitvi. Poznamo konservativno in operativno zdravljenje. Eden izmed najpomembnejših konservativnih pristopov zdravljenja je fizioterapevtska
obravnava. Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo LE niso določene, zato je namen diplomskega dela pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik ter predstavitev priporočila za konservativno obravnavo. Metode: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature. To smo pridobili s pomočjo podatkovnih zbirk PubMed in PEDro. Rezultati: V raziskavo smo vključili 17 člankov. Ugotovili smo, da zanesljivih znanstvenih dokazov o
učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju pacientov z LE ni. Uporabnost: Rezultati so uporabni v klinični praksi pri fizioterapevtski obravnavi
pacientov z LE. Omejitve: Raziskave so nizke kakovosti zaradi majhnega števila preiskovancev in kratkoročnih meritev.
Ključne besede: Lateralni epikondilitis, Teniški komolec, Fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 16.11.2021; Ogledov: 6130; Prenosov: 280
Celotno besedilo (704,28 KB) |
