1. Učinki fizioterapevtske obravnave pri utesnitvenem sindromu rotatorne manšete: pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMatija Stražar, 2025, diplomsko delo Opis: Utesnitveni sindrom rotatorne manšete je pogost vzrok bolečine in omejene gibljivosti ramenskega sklepa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Za učinkovito obravnavo tega stanja je ključna fizioterapevtska rehabilitacija, saj lahko prepreči razvoj kroničnih težav in potrebo po kirurškem zdravljenju. V diplomskem delu je bil izveden sistematični pregled literature o učinkih različnih konzervativnih fizioterapevtskih metod pri zdravljenju tega sindroma. Pregled se je osredotočil na kratkoročne in dolgoročne učinke teh pristopov na zmanjšanje bolečine ter izboljšanje funkcionalnosti in na prepoznavanje najučinkovitejših metod zdravljenja. Analiza osmih izbranih raziskav je pokazala, da vse preučevane metode, ki so bile terapevtske vaje, manualna terapija in fizikalne modalitete, prispevajo k zmanjšanju bolečine ter izboljšanju funkcije rame. Največje in najbolj trajne izboljšave zagotavlja redno izvajanje individualno prilagojenega programa terapevtskih vaj. Celosten, individualiziran pristop, ki združuje aktiven vadbeni program s ciljno izbranimi dodatnimi metodami glede na potrebe bolnika, se je izkazal za najuspešnejšega. Takšen pristop optimalno zmanjša bolečino, povrne funkcionalno sposobnost rame in zmanjša tveganje za ponovitev težav. Ugotovitve pregleda literature poudarjajo, da je strokovno voden program terapevtskih vaj temelj uspešne rehabilitacije utesnitvenega sindroma, dodatne fizikalne in manualne tehnike pa imajo podporno vlogo. Ti izsledki lahko usmerijo klinično fizioterapevtsko prakso k razvoju standardiziranih rehabilitacijskih protokolov, ki temeljijo na aktivnem pristopu.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, rotatorna manšeta, fizioterapija, manualna terapija, terapevtske vaje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv terapevtskih vaj na zmanjšanje bolečine v vratu pri pisarniških delavcih – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAnja Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina v vratu je ena izmed najpogostejših kostno-mišičnih obolenj na svetu. V današnji digitalni dobi je prav pisarniško delo vse bolj izpostavljeno pojavu kostno-mišičnih obolenj, zlasti bolečini v vratu. Obravnava tovrstne bolečine vključuje številne fizioterapevtske metode in tehnike, pri čemer ključno mesto zavzema redno izvajanje različnih vrst terapevtskih vaj. Namen: Namen diplomskega dela je bil analizirati vpliv izvajanja različnih vrst terapevtskih vaj na zmanjšanje bolečine v vratu pri pisarniških delavcih. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija. Znanstveni in strokovni članki so bili izbrani iz spletnih podatkovnih baz PubMed, PEDro, ScienceDirect in ProQuest. Rezultati: Za končno analizo smo izbrali deset strokovnih in znanstvenih člankov s približno 6.575 preiskovanci. Raziskave so vključevale različne oblike terapevtske vadbe in druge intervencije, kot so kognitivno-vedenjska terapija, ergonomske prilagoditve, izobraževanje zaposlenih, biofeedback ter aktivni odmori med delom. Razprava: V vseh študijah so bile terapevtske vaje učinkovite pri zmanjšanju bolečine v vratu, pri čemer so se v šestih študijah vaje za moč izkazale za najučinkovitejše. V povprečju se je bolečina zmanjšala za 2-3 točke po VAS lestvici. V štirih študijah pa raztezne vaje, pri katerih se je v povprečju bolečina zmanjšala za 1,5 točke po VAS lestvici. Pri večini študij so se kot delno učinkovite izkazale tudi druge intervencije. Zaključek: Terapevtske vaje pozitivno vplivajo na zmanjšanje bolečine v vratu pri pisarniških delavcih. V povprečju so vaje za moč pokazale večje zmanjšanje tovrstne bolečine kot raztezne vaje ali druge vrste terapevtskih vaj, vsekakor pa se je izkazal kot najučinkovitejši multidisciplinaren pristop.
Ključne besede: bolečina v vratu, pisarniški delavci, terapevtske vaje, raztezanje, sedeči način dela
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. UČINKOVITOST KOMBINACIJE IZOBRAŽEVANJA O NEVROZNANOSTI BOLEČINE IN TERAPEVTSKIH VAJ PRI PACIENTIH S KRONIČNO MIŠIČNO-SKELETNO BOLEČINOUla Sulič, 2024, diplomsko delo Opis: Na primarni zdravstveni ravni je KMSB eden najpogostejših razlogov za posvet pri zdravniku. Terapevtski posegi, ki temeljijo na aktivnih strategijah obvladovanja, so bistveni za zdravljenje kronične bolečine in vzdržnost javnega zdravstvenega sistema. Večina terapevtskih metod za obravnavo kronične bolečine je farmakoloških in invazivnih, kar pa ni v skladu s smernicami, ki v prvi vrsti priporočajo obravnavo kronične bolečine z uporabo edukacije in izvajanjem terapevtskih vaj. Pristop k obravnavi pacienta s kronično bolečino mora biti celosten, kar spada med načela biopsihosocialnega modela. Biopsihosocialni model upošteva biološke, psihološke in socialne dejavnike, ki vplivajo na dojemanje bolečine. Izobraževanje o nevroznanosti bolečine je metoda, s katero paciente naučimo razumevati nevrofiziologijo bolečine z namenom, da bi znanje uporabili kot strategijo za obvladovanje simptomov pri spoprijemanju s kronično bolečino. Mehanizem delovanja INB je rekonceptualizacija bolečine. Učinkovitost uporabe zgolj INB ni pokazala statistično značilnih izboljšav v intenzivnosti bolečine, stopnji invalidnosti ali psihosocialnih spremenljivk. Obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi o učinkovitosti INB, kadar je v kombinaciji s terapevtskimi vajami ali drugimi manualnimi terapijami. Izobraževanje o nevroznanosti bolečine v kombinaciji s terapevtskimi vajami običajno prinaša boljše rezultate kot zgolj terapevtske vaje. Priporočena je uporaba standardnih fizioterapevtskih postopkov v kombinaciji z INB, pri čemer INB učinkovito odpravlja psihosocialne omejitve, terapevtska vadba pa telesne omejitve. V do sedaj objavljenih raziskavah ni enotnega načina izvajanja INB. Da bi lahko podali zanesljiva priporočila za uporabo v kliničnem okolju, se priporoča nadaljnjo raziskovanje področja.
Ključne besede: izobraževanje o nevroznanosti bolečine, terapevtske vaje, fizioterapija, kronična mišično-skeletna bolečina
Objavljeno v ReVIS: 11.10.2024; Ogledov: 1181; Prenosov: 61
Celotno besedilo (810,99 KB) |
4. Fizioterapevtske metode pri obravnavi artroze kolčnega sklepaAna Ponebšek, 2021, diplomsko delo Opis: Artroza je degenerativno stanje, ki nastane kot posledica mehanskih preobremenitev sklepa. Artroza kolčnega sklepa prizadene sklepni hrustanec, ki počasi izginja in se lušči. Pojavi se jutranja okorelost in bolečine v področju dimelj ter zadnjice. Kasneje se bolečina poveča med telesno dejavnostjo in zmanjša ob počitku. Običajno se pojavi pri starejših odraslih. Artroza pa povzroča tudi spremembe subhondralne kosti, ligamentov in sklepne ovojnice. Za diplomsko nalogo smo izvedli pregled literature in med seboj primerjali že izvedene raziskave. Raziskave smo iskali v digitalnih virih in v knjižnicah Zdravstvene in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Vključili smo 26 raziskav, na podlagi katerih smo skušali ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najučinkovitejše pri zdravljenju artroze kolčnega sklepa. Terapevtske vaje, zdravstveno ozaveščanje bolnikov ter izguba telesne mase so trenutno priporočene smernice za zdravljenje artroze kolčnega sklepa. Vendar smo med pisanjem diplomske naloge ugotovili, da je tudi manualna terapija v kombinaciji s terapevtskimi vajami učinkovita fizioterapevtska metoda pri obravnavi bolnikov z OA kolčnega sklepa. Priporočena je uporaba tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem, saj z njo dosežemo pravilnejše artrokinematično gibanje v sklepu, s tem med drugim vzpostavimo pravilnejše obremenitve sklepnega hrustanca in zaviramo nastanek degenerativnih sprememb. Prav tako je priporočena uporaba tehnike pasivne mobilizacije pri bolnikih z OA kolčnega sklepa. Nekaj zaključkov raziskav, vključenih v diplomsko nalogo, je ugotovilo, da ima tudi vadba v vodi kratkotrajne pozitivne učinke. Ko pripravimo fizioterapevtski program za obravnavo artroze kolčnega sklepa, ga predstavimo bolnikom, upoštevamo njihovo mnenje in ga med rehabilitacijo spremenimo in prilagodimo posamezniku, če ne dosežemo rezultatov.
Ključne besede: osteoartroza kolčnega sklepa, osteoartritis, menedžment artroze kolčnega sklepa, terapevtske vaje za osteoartritis kolčnega sklepa, mednarodna priporočila za zdravljenje artroze.
Objavljeno v ReVIS: 16.11.2021; Ogledov: 2617; Prenosov: 236
Celotno besedilo (714,20 KB) |
