1. Komunalni odpadki v slovenskih regijahTeja Lukič, 2026, diplomsko delo Opis: Komunalni odpadki predstavljajo enega ključnih okoljskih izzivov sodobnih družb, še posebej v kontekstu trajnostnega upravljanja, krožnega gospodarstva in zmanjševanja okoljskih pritiskov.
Namen diplomske naloge je bil analizirati količino nastalih komunalnih odpadkov v slovenskih statističnih regijah, proučiti razlike med njimi v obdobju 2018–2023 ter predlagati ukrepe za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki, zlasti v regijah, ki dosegajo slabše rezultate.
V teoretičnem delu so predstavljeni pomen pravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki, zakonodajni okvir Evropske unije (EU) in Republike Slovenije ter koncept krožnega gospodarstva, ki spodbuja preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Posebna pozornost je namenjena vlogi občin, komunalnih podjetij in prebivalcev pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Empirični del temelji na analizi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Rezultati so pokazali, da se med regijami pojavljajo izrazite razlike v količini nastalih odpadkov. Največ komunalnih odpadkov nastaja v osrednjeslovenski, podravski in savinjski regiji, najmanj pa v zasavski, koroški in primorsko-notranjski. Največ komunalnih odpadkov na prebivalca nastane v obalno-kraški, osrednjeslovenski in goriški regiji, najmanj pa v pomurski, koroški in zasavski regiji. Razlike je mogoče pojasniti z demografskimi značilnostmi, stopnjo urbanizacije in turistično obremenjenostjo.
Na podlagi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki, med katerimi izstopajo ozaveščanje prebivalcev, izboljšanje infrastrukture, digitalizacija zbiranja podatkov in spodbujanje krožnega gospodarstva. Ti ukrepi bi lahko dolgoročno prispevali k zmanjšanju količine komunalnih odpadkov in bolj uravnoteženemu razvoju med slovenskimi regijami.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje z odpadki, statistične regije, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj.
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2026; Ogledov: 401; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Podnebno nevtralna in pametna mesta : magistrsko deloElizabeta Arh, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko podnebnih sprememb, pri katerih ima človek pomembno vlogo z izpusti toplogrednih plinov. Če želimo preprečiti nadaljnje segrevanje ozračja in ostati znotraj cilja Pariškega sporazuma, ki določa omejitev dviga globalne temperature na največ 1,5 ºC, je nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Ker večina teh izpustov nastaja v mestih, kjer živi večina svetovnega prebivalstva, je Evropska komisija vzpostavila program Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Namen Misije je, da 100 izbranih mest Evropske unije z eksperimentiranjem in inovacijami doseže podnebno nevtralnost ter razvije pametne rešitve za trajnostni razvoj, s čimer bi jim do leta 2050 sledila tudi ostala mesta. V okviru programa sta izbrani tudi mesti Kranj in Stockholm. Za Kranj to pomeni prvo celovito soočenje z izzivom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, medtem ko Stockholm že od leta 1976 sistematično izvaja ukrepe, s katerimi želi do leta 2030 postati prvo podnebno pozitivno mesto na svetu. Obe mesti sta si zastavili ambiciozne cilje in ukrepe v sektorjih energetike, prometa, stavb in ravnanja z odpadki, ki naj bi do leta 2030 zagotovili podnebno nevtralnost. V okviru raziskave smo analizirali zastavljene ukrepe in izvedli primerjavo emisij toplogrednih plinov med mestoma za leto 2018. Poleg okoljskih ciljev obe mesti razvijata tudi elemente pametnega mesta, pri čemer digitalne tehnologije omogočajo dodatno zmanjšanje emisij. Kranj v ta namen uvaja digitalno platformo in mestno kartico CeKR, ki bosta prispevali k učinkovitejšemu upravljanju storitev in virov.
Ključne besede: podnebne spremembe, toplogredni plini, podnebno nevtralna mesta, pametna mesta, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 704; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Priprave velikih podjetij, ki niso subjekti javnega interesa, na trajnostno poročanje v skladu z direktivo CSRD : magistrsko deloPetra Grabljevec, 2025, magistrsko delo Ključne besede: družbena odgovornost podjetij, trajnostni razvoj, trajnostno poročanje, Evropska unija, direktiva, standardi, velika slovenska podjetja, dvojna pomembnost, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 800; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,38 MB) |
7. Primerjalna analiza slovenskih podjetij, ki že poročajo, in tistih, ki se pripravljajo na poročanje o trajnosti po direktivi CSRD in ZGD-1M : diplomsko deloBarbara Maier, 2025, diplomsko delo Ključne besede: trajnost, trajnostni razvoj, nefinančno poročanje, družbena odgovornost, okoljska odgovornost, trajnostno delovanje, poročilo o trajnosti, družbeni vidik, upravljavski vidik, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2026; Ogledov: 824; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,25 MB) |
8. Trajnost kot vrednota pri trženju blagovne znamke Dobrote DolenjskeMarjana Čegovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Trajnostni razvoj predstavlja eno temeljnih usmeritev sodobne družbe, saj je odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov in prekomerna potrošnja. Ti procesi pomembno vplivajo na gospodarstvo, družbo in kakovost življenja, zato se krepi potreba po razvoju strategij, ki celovito povezujejo okoljsko, gospodarsko in družbeno razsežnost. Na tem presečišču se razvija koncept trajnostnega trženja, ki presega tradicionalne prodajne cilje ter temelji na transparentnosti, etičnem delovanju in dolgoročni gradnji zaupanja med podjetji in potrošniki.
V magistrskem delu je v ospredju trajnostno trženje, s posebnim poudarkom na vlogi lokalne prehrane, ki povezuje kulturno dediščino, spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva ter krepi odgovorno rabo naravnih virov. V slovenskem prostoru izstopa blagovna znamka Dobrote Dolenjske, ki predstavlja primer dobre prakse pri uspešnem združevanju trajnostnih pristopov, kakovosti izdelkov ter krepitve identitete lokalnega okolja.
Empirični del magistrskega dela preučuje povezavo med razumevanjem trajnosti, nakupnim vedenjem potrošnikov ter zaznavanjem blagovne znamke Dobrote Dolenjske. Raziskava, zasnovana na kombinaciji anketnega vprašalnika in polstrukturiranega intervjuja s predstavnico Zavoda Dobrote Dolenjske, razkriva, da potrošniki trajnost sicer prepoznavajo kot pomembno vrednoto, vendar njihovo razumevanje pogosto ostaja omejeno. Pri nakupnih odločitvah kakovost izdelkov ostaja ključni dejavnik, hkrati pa rezultati nakazujejo pripravljenost potrošnikov za plačilo višje cene za izdelke, ki so v skladu z načeli trajnostnega razvoja.
Magistrsko delo prispeva k razumevanju, kako lahko trajnostne vrednote postanejo osrednji del sodobnih trženjskih praks in predstavljajo konkurenčno prednost za lokalne blagovne znamke v Sloveniji. Prav tako ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave ter oblikovanje strateških usmeritev v trajnostno naravnanem gospodarstvu, ki temelji na odgovorni potrošnji, lokalni identiteti in dolgoročni skrbi za okolje.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostno trženje, potrošniško vedenje, trajnostna prehrana, blagovna znamka Dobrote Dolenjske
Objavljeno v ReVIS: 25.12.2025; Ogledov: 2272; Prenosov: 38
Celotno besedilo (4,67 MB) |
9. |
10. Zmanjšanje emisij v cestni logistiki s pomočjo zelenih praksGaber Camloh, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stanje zelene logistike v jugovzhodni Evropi, kjer regija zaostaja za preostalo Evropo, predvsem zaradi slabo razvitega intermodalnega transporta in potrebe po približno 10 milijardah evrov naložb. Raziskava razkriva paradokse zelenih praks, ki lahko povzročijo tudi negativne učinke, in ugotavlja, da podjetja pogosto uvajajo trajnostne ukrepe zaradi ekonomskih koristi in ne zaradi okoljske ozaveščenosti. Za učinkovito izvajanje zelene logistike je potreben celovit pristop z zakonodajo, inovacijami, organizacijskimi spremembami in razvojem kadrov. Predlagan je makro model za upravljanje zelene logistike s sedmimi stebri, s posebnim poudarkom na zelenih transportnih koridorjih, javno-zasebno sodelovanje in prilagajanje rešitev lokalnim posebnostim.
Ključne besede: Zelena logistika, jugovzhodna evropa, trajnostni razvoj, emisije CO2, infrastruktura
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 1298; Prenosov: 6
Celotno besedilo (361,14 KB) |
