1. Generacije v poslovnem okolju – razvoj in prehod kariereMARINA PAJIĆ IVANOVIĆ, 2025, ni določena Opis: Cilj je ove doktorske disertacije usporedba razvoja i tranzicije karijera pripadnika različitih generacija u Republici Hrvatskoj. Poseban naglasak u okviru karijernoga razvoja stavlja se na ostvarenje uporišta u karijeri, ispunjenje očekivanja u karijeri te zadovoljstvo karijerom, dok su u sklopu tranzicija u karijeri obrađeni generatori tranzicije, odnosno push i pull čimbenici. Istraživanje je provedeno upotrebom kombiniranoga pristupa kvantitativne i kvalitativne metodologije. U okviru karijernoga razvoja kvantitativno istraživanje provedeno je na uzorku zaposlenih u Republici Hrvatskoj (N = 497) te su rezultati pokazali da postoji statistički značajna razlika u karijernim uporištima među pripadnicima različitih generacija, i to u općoj menadžerskoj kompetenciji, autonomiji i neovisnosti, sigurnosti i stabilnosti te poduzetničkoj kreativnosti. Kada je riječ o ispunjavanju očekivanja u karijeri, hipoteza je djelomično potvrđena, i to za tvrdnju vezanu za financijski aspekt, a kada je riječ o zadovoljstvu karijerom, nije pronađena statistički značajna razlika među pripadnicima različitih generacija. Kvalitativni dio istraživanja u okviru ove teme, proveden s pomoću fokusnih grupa, pokazuje da je uloga sustava upravljanja ljudskim resursima u ispitivanim fenomenima karijernoga razvoja pasivna i administrativna. U okviru tranzicija u karijeri provedeno je kvantitativno istraživanje na uzorku (N = 349) ispitanika koji su u radnome odnosu i koji su imali iskustvo tranzicije, a rezultati su pokazali da ne postoji statistički značajna razlika u generatorima tranzicije. Važna praktična implikacija proizlazi iz kvalitativnoga istraživanja u kojemu su definirani push i pull čimbenici s pomoću provedenih intervjua, ali i dodatnoga kvantitativnog istraživanja uporišta i generatora tranzicije na uzorku (N = 101) zaposlenika specifične organizacije. Razlike koje su se pojavile u širemu uzorku, a nisu se replicirale u uzorku iz jedne organizacije, mogu se objasniti utjecajem organizacijskoga konteksta te donose važnu praktičnu implikaciju rada na način da organizacija može djelovati kao stabilizacijski faktor koji ublažava generacijske razlike u doživljaju karijernih vrijednosti.
Ključne besede: generacija, razvoj i tranzicija u karijeri, uporišta u karijeri, ispunjavanje očekivanja u karijeri, zadovoljstvo karijerom i generatori tranzicije (push i pull čimbenici)
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 299; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (4,50 MB) |
2. Failed democracy : the Slovenian Patria case - (non)law in contextMatej Avbelj, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: The paper discusses the role played by the Slovenian judiciary and its legal academic counterparts in the notorious Slovenian ‘Patria affair’. The affair led to the incarceration of the leader of the main Slovenian opposition party just three weeks before the parliamentary elections, turning the latter into an unfair and illegitimate event rather than an exercise in democracy. Due to the overall legal and political context of the affair, there is growing evidence to substantiate the belief that right from the outset the affair was politically motivated and used to instrumentalise, even abuse, the institutions of the rule of law for political purposes. With a special focus on the role of the Constitutional Court in this matter, the paper demonstrates the severity of the crisis of the rule of law in Slovenia, a country that is inevitably drifting into the group of de facto failed constitutional democracies.
Ključne besede: tranzicija, demokracija, Slovenija, pravosodje, pravna država
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 479; Prenosov: 2
Celotno besedilo (358,50 KB) |
3. Razmerja moči znotraj slovenske politične elite : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeKarmen Potočar, 2016, diplomsko delo Opis: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč
zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja
političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega
delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma
nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem
enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih
sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture,
politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na
razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi
v političnem in ekonomskem sistemu.
S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov
režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih
struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski
pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva
konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti
korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo
reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične
družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni
transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem
odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično
zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje.
Ključne besede: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 2025; Prenosov: 65
Celotno besedilo (804,95 KB) |
4. Prilagajanje in obvladovanje kulturnih sprememb v tranzitarnem preseku slovenske družbe : magistrska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa druge stopnjeMaja Brešan, 2016, magistrsko delo Opis: Raziskava analizira kulturne spremembe v slovenski druţbi kot odsev modernizacije.
Raziskava je bila izvedena v dveh delih, in sicer na druţbenem nivoju z analizo druţbenega
diskurza z metodo analize spletnega diskurza ter na nivoju posameznika z analizo podatkov,
zbranih med leti 2010 in 2016, ki jo bomo v nalogi poimenovali tudi longitudinalna analiza.
Izbran vzorec so mladi, ki prehajajo v odraslost, ker predstavljajo produkt modernizacije in
hkrati odsevajo druţbene spremembe.
Spletni diskurz nam je pokazal razcep med generacijo mladih in generacijo starejših. Starejši
ohranjajo socialistične elemente s prepletom preţivetvenih vrednot, medtem ko mlada
generacija sprejema bolj individualistične usmeritve s prepletom tradicionalnih vrednot. Kljub
razhajanju prihaja do delnega konsenza med generacijami, kar nakazuje na delno potrjevanje
obstoječih norm in vrednot. Mladi ne dosegajo pričakovanj druţbe, zato so predmet ostre
kritike starejše generacije. Longitudinalna analiza pa prikazuje presek mladih v prehodu v
odraslost, kjer so prisotne predvsem postmoderne vrednote, ki se v zaključenem prehodu
okrepijo pod predpostavko uspešnega prehoda na trg delovne sile in dobro oceno zadovoljstva
z ţivljenjskim potekom. Nakazujejo se razlike v obvladovanju in spreminjanju kulturnih
sprememb pri mladi generaciji. Skozi celotno študijo lahko zaključimo, da prihaja do
spreminjanja kulturnega jedra slovenske druţbe, s prepletom tradicionalizacije druţinskih
usmeritev in individualizacije osebnostnih značilnosti in podob.
Ključne besede: kulturna tranzicija, modernizacija, spreminjanje vrednot, prehod v odraslost, individualizacija, družbeno delovanje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1872; Prenosov: 54
Celotno besedilo (9,54 MB) |
5. Matematični model vzpona in zatona tehnologij v globalnih inovacijah : doktorska disertacijaAndrej Grebenc, 2018, doktorska disertacija Ključne besede: matematični model, tranzicija tehnologij, inovacije, sigmoidne funkcije, zaton tehnologije, vzpon tehnologije, stagnacija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 1890; Prenosov: 70
Celotno besedilo (10,09 MB) |
6. |
7. |
8. Človekove pravice v Češkoslovaški v obdobju tranzicije 1989-1993 : diplomsko deloEva Leon, 2013, diplomsko delo Ključne besede: tranzicija, človekove pravice in temeljne svoboščine, kršitev človekovih pravic, socializem, obdobje tranzicije, lustracije, Varuh človekovih pravic, Vaclav Havel
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2019; Ogledov: 3516; Prenosov: 104
Celotno besedilo (426,38 KB) |
9. Lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij in upravljanje kapitalskih naložb Republike SlovenijeVesna Uršič Krulej, 2019, diplomsko delo Opis: Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je prva država, v kateri Slovenci živimo samostojno. Slovenci smo se 23. decembra 1990 s plebiscitom z veliko večino odločili za samostojnost, nato pa sprejeli še ustavo in deklaracijo o neodvisnosti ter 25. junija 1991 razglasili samostojnost (Petnajst let slovenske države, b. l. c). Proces lastninskega preoblikovanja podjetij kot del gospodarske tranzicije samostojne RS se je pričel že v letu 1990 in končal v letu 1998. V procesu lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij je RS oktobra 1993 2.000.900 prebivalcem RS razdelila lastniške certifikate v nominalni vrednosti preko 567 mrd SIT (9,40 mrd nemških mark) z veljavnostjo do julija 1997 (Berdnik, 1998, str. 11–12; Poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetij, 1997, str. 14). K lastninskemu preoblikovanju je pristopilo 1.592 podjetij z družbenim kapitalom, potrjenih je bilo 1.432 programov lastninskega preoblikovanja, po zaključku lastninskega preoblikovanja se je v sodni register vpisalo 1.315 podjetij (Bukovec, 1998, str. 65–67). Revizijski organi lastninskega preoblikovanja podjetij so v obdobju od junija 1993 do 31. 7. 2004 skupaj zaključili 1.106 postopkov revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Skupna revalorizirana vrednost oškodovanega družbenega premoženja po stanju na dan 31. 7. 2004 je 23. 1. 2019 znašala najmanj 1.528.051.352,02 EUR (Zadnje poročilo Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja, 2004, str. 8–13; SURS, b. l. b). Z lastninskim preoblikovanjem družbenih podjetij je RS postala največji lastnik kapitalskih naložb. Upravljanje kapitalskih naložb RS danes izvajajo Slovenski državni holding (v nadaljevanju SDH), Kapitalska družba, d. d. (v nadaljevanju KAD) in D.S.U., Družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (v nadaljevanju DSU). SDH je krovni upravljavec kapitalskih naložb RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh kapitalskih naložb SDH (v lasti SDH ali RS) znašala 10,90 mrd EUR (Letno poročilo o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2017, 2018, str. 20). KAD je pravna oseba, organizirana kot delniška družbe, katere edini delničar in ustanovitelj je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev KAD znašala 1.109.551.000 EUR (Letno poročilo KAD 2017, 2018, str. 76, 77). DSU je gospodarska družba, ki je bila ustanovljena leta 2001. Ustanovitelj družbe in edini družbenik je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev DSU znašala 134.765.341 EUR (Letno poročilo DSU 2017, 2018, str. 41, 42). Skupna vrednost portfelja kapitalskih naložb RS, v njeni neposredni in posredni lasti, je preko 12,10 mrd EUR.
Ključne besede: osamosvojitev, družbeno podjetje, tranzicija, lastninsko preoblikovanje, lastniški certifikat, kapitalske naložbe, interna razdelitev delnic, notranji odkup, javna prodaja podjetja, upravljanje, SDH, KAD, DSU
Objavljeno v ReVIS: 13.04.2019; Ogledov: 4680; Prenosov: 245
Celotno besedilo (2,39 MB) |
10. |
