Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ponatalna fizioterapevtska obravnava perinealne poškodbe med porodom – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Lara Škerlavaj, 2025, diplomsko delo

Opis: Perinealne poškodbe, ki nastanejo kot posledica vaginalnega poroda, predstavljajo pomemben rehabilitacijski izziv, saj vplivajo na fiziološke funkcije, psihološko stanje, gibalne vzorce in kakovost življenja ženske v poporodnem obdobju. Ključna, a pogosto nevključena komponenta celostne poporodne oskrbe je čim hitrejša fizioterapevtska obravnava, ki je prilagojena glede na vrsto poškodbe ter fazo okrevanja. Metode: V diplomskem delu je bil izveden pregled literature, pri čemer smo v podrobnejši pregled vključili 5 znanstvenih člankov, ki smo jih identificirali na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev v podatkovnih bazah PEDro, PubMed, Google Scholar, Cochrane Library ter ScienceDirect. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da vseh 5 znanstvenih člankov potrjuje pozitiven vpliv fizioterapevtske obravnave perinealne poškodbe. Prav tako je bilo po analizi in primerjavi izbranih virov ugotovljeno, da se fizioterapevtske metode med seboj razlikujejo tako glede na čas uvedbe po porodu, kot tudi po terapevtskem cilju. V akutni fazi so najpogosteje uporabljene krioterapija, terapevtski ultrazvok in laserska terapija nizke frekvence, ki delujejo protibolečinsko in protivnetno, medtem ko so v subakutni in regeneracijski fazi v ospredju aktivne metode, kot so individualizirane vaje mišic medeničnega dna, biofeedback in uporaba pulzirajočih elektromagnetnih polj (PEMF). Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da stopenjsko strukturiran in ciljno usmerjen fizioterapevtski pristop pomembno prispeva k hitrejši regeneraciji tkiv, zmanjšanju zapletov, kot sta inkontinenca in disparevnija, ter izboljšanju dolgoročne funkcionalnosti. Kljub temu je bila skozi analizo prepoznana izrazita potreba po enotnih kliničnih smernicah in večji integraciji fizioterapevtov v poporodno zdravstveno obravnavo, saj je področje fizioterapevtske rehabilitacije perinealnih poškodb še vedno pomanjkljivo raziskano in sistemsko neurejeno.
Ključne besede: ponatalna fizioterapija, perinealna poškodba, poškodbe sfinktra, travma presredka
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 116; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Duševno zdravje in psihosocialna pomoč beguncem iz Ukrajine
Alina Poberezhna, 2025, ni določena

Opis: Magistrsko delo se poglobljeno osredotoča na raziskovanje duševnega zdravja ukrajinskih beguncev v Sloveniji, pri čemer posebej analizira pomen in učinkovitost psihosocialne pomoči, ki jim je namenjena. V kontekstu trenutnih konfliktov in krize v Ukrajini se je število beguncev drastično povečalo, kar je povzročalo širok nabor številnih izzivov, povezanih z njihovim duševnim zdravjem. Namen raziskave je proučiti specifične psihološke in čustvene težave, s katerimi se soočajo ukrajinski begunci. Identificirati želimo ključne dejavnike, ki so povezani z duševnim zdravjem beguncev, in ponuditi priporočila za izboljšanje psihosocialne pomoči. Raziskava je kvalitativne narave in vključuje intervjuje z begunci iz Ukrajine. Rezultati raziskave kažejo, da je duševno zdravje ukrajinskih beguncev ogroženo zaradi travmatičnih izkušenj, izgube doma, ločitve od družine in negotovosti glede prihodnosti. Opazne so tudi težave pri prilagajanju na novo okolje ter občutki izolacije in osamljenosti, ker dodatno ogroža njihovo dobribit. Poleg tega naloga raskriva, da obstaja velika potreba po povečanju dostopnosti psihosocialnih storitev, izboljšanju njihove kakovosti ter prilagajanju programov specifičnim potrebam beguncev. Poleg tega delo poudarja potrebo po usposabljanju strokovnjakov podpornih dejavnosti, ki delajo z begunci, ter razvoj celostnih strategij za obvladovanje travm in stresa. Važen poudarek je na vključevanju beguncev v aktivnosti, ki jim pomagajo oblikovati občutek varnosti, pripadnosti in čustvene stabilnosti. Z določenimi ukrepi in prilagoditvami lahko izboljšamo psihosocialno podporo, zagotovili bi boljšo integracijo beguncev v slovensko družbo ter prispevali k njihovem okrevanju in boljši kakovosti življenja.
Ključne besede: Vojna, begunci, duševno zdravje, travma, psihosocialna pomoč, integracija.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 363; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Etičnost reševanja življenj pri travmah, ki so nezdružljive z življenjem
Domen Ogorevc, 2025, diplomsko delo

Opis: Odločitve v kritičnih zdravstvenih situacijah, kot so oživljanje ali opustitev zdravljenja, vključujejo usklajevanje etičnih dilem, kliničnih smernic, pacientovih želja, pričakovanj svojcev in osebnih vrednot zdravstvenega delavca. Klinične smernice zmanjšujejo negotovost, a njihova nejasnost lahko poveča etično obremenitev in timska nesoglasja. Prisotnost svojcev in psihosocialni stres poudarjata potrebo po uravnoteženi komunikaciji, kolektivnem odločanju in podpori zaposlenim. Osebna moralna prepričanja, čustva in intuicija imajo manjši vpliv na končne odločitve, medtem ko je pripravljenost poiskati psihosocialno podporo po tragičnih dogodkih pomemben dejavnik obvladovanja stresa in ohranjanja kakovosti oskrbe. Namen raziskave je preučiti etične dileme, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci pri odločanju o reševanju življenj v primerih hudih travm, ki so nezdružljive z življenjem.
Ključne besede: etičnost, travma, pravica do smrti, odločanje o zdravljenju, reševanje življenj
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 458; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1019,93 KB)

4.
Igralna terapija pri obravnavi otrok s travmatičnimi izkušnjami
Hana Gjerek, 2025, ni določena

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje vpliva igralne terapije na otroke s travmatičnimi izkušnjami, z namenom globljega razumevanja, kako se travma izraža v otrokovem vedenju in čustvovanju, v otrokovi igri, ter kako terapevtski proces s pomočjo igralne terapije podpira celostno okrevanje. Travma v otroštvu lahko globoko zaznamuje otrokov čustveni, vedenjski in telesni razvoj, zato je terapevtska obravnava, prilagojena njegovemu doživljanju, ključna za predelavo in integracijo travmatičnih dogodkov. Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji in vključuje polstrukturirane intervjuje z devetimi strokovno usposobljenimi terapevtkami, ki pri svojem delu uporabljajo igralno terapijo. S pomočjo tematske analize so bile izluščene ključne kategorije, ki osvetljujejo vedenjske in čustvene znake travme, uporabljene terapevtske pristope, vlogo igre pri zdravljenju ter značilnosti posttravmatske igre. Rezultati raziskave kažejo, da so najpogostejši odzivi na travmo regresija, umik, agresivnost, motnje v regulaciji čustev ter izrazito ponavljajoča se toga igra. Terapevtke najpogosteje uporabljajo nedirektivno, na otroka usmerjeno igralno terapijo, ki otroku omogoča varen prostor za izražanje in predelavo težkih vsebin. Igra se potrjuje kot ustrezen medij za zdravljenje, saj omogoča dostop do nezavednih vsebin, čustveno regulacijo, telesno integracijo in postopni prehod v razvojno ustrezno igro. Naloga ponuja dragocen vpogled v terapevtske procese pri obravnavi otrok s travmatičnimi izkušnjami in prispeva k razvoju strokovnega razumevanja uporabe igre kot terapevtskega sredstva.
Ključne besede: Igralna terapija, igralni terapevt, travma, travmatična izkušnja, posttravmatska igra, otrok, kvalitativna raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 10.09.2025; Ogledov: 424; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

5.
OBREMENJUJOČE IZKUŠNJE IZ OTROŠTVA DVEH GENERACIJ
Jasna Jagodič Miklavc, 2024, ni določena

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo obremenjujoče izkušnje iz otroštva dveh generacij in povezanost le-teh s travmo. S pregledom strokovne literature s tega področja želimo predstaviti še širši razpon povezave teh obremenjujočih izkušenj v povezavi s stili navezanosti ter medosebnimi odnosi. Predstavimo, kaj obremenjujoče izkušnje iz otroštva sploh so, kaj lahko povzročijo in kakšen lahko imajo vpliv na posameznikovo življenje oziroma kakšne so lahko posledice tega vpliva v kasnejših obdobjih v življenju. Preko kvalitativne raziskave in analize smo pridobili rezultate, ki v empiričnem delu naloge potrjujejo izsledke teoretičnih izhodišč, in sicer, da gre pri intervjuvancih z obremenjujočimi izkušnjami iz otroštva za medgeneracijski prenos teh izkušenj. Prav tako se je pokazalo, da udeleženci intervjuja obremenjujoče izkušnje iz otroštva razumejo kot travmatično izkušnjo. Glede soočanja z obremenjujočimi izkušnjami in njihovimi posledicami v odrasli dobi pa smo ugotovili, da večina udeležencev ne zaupa v strokovne službe in raje kot strategije za (samo)pomoč začne delati na sebi v smislu branja knjig, obiskovanja delavnic in alternativne medicine. Z diplomsko nalogo želimo osvetliti problem medgeneracijskega prenosa obremenjujočih izkušenj, saj ima tako na posameznike kot na celotno družbo negativen vpliv, prav tako pa želimo spodbuditi posameznike s tovrstnimi izkušnjami, da se odločijo za pravočasno iskanje primernih oblik pomoči. Namreč, vsi udeleženci intervjuja imajo zavedanje, da so se te izkušnje na njih medgeneracijsko prenesle, vsi imajo željo ta prenos zaključiti in ga ne želijo predati naprej naslednjim rodovom.
Ključne besede: Obremenjujoče izkušnje, travma, otroštvo, medgeneracijski prenos, epigenetika.
Objavljeno v ReVIS: 28.06.2024; Ogledov: 1164; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
SKRAJNA DESNIČARSKA RADIKALIZACIJA IN EKSTREMIZEM: RAZISKAVA VZROKOV IN POVEZAV S TRAVMATIČNIMI IZKUŠNJAMI
Barbara Primožič, 2023, ni določena

Opis: Pričujoče delo predstavlja raziskavo skrajne desničarske radikalizacije, ekstremizma in morebitnih vzrokov, povezanih s travmatičnimi izkušnjami. Namen in cilji dela so ugotoviti, opisati in spoznati povezave radikalizacije, skrajno desne ideologije in travme na različnih nivojih. Želimo prepoznati vzroke za skrajno desničarsko radikalizacijo in ekstremizme in kako je s konceptoma povezana travma. Želimo tudi ugotoviti, ali so skrajne desne radikalne organizacije prisotne v Sloveniji in ali s tem predstavljajo grožnjo varnosti. Metodološki pristop v prvem delu predstavlja kritičen pregled literature po omenjenih področjih, v drugem delu pa s pregledom obsega dosegljive literature v bazi Scopus raziskujemo povezave med preiskovanimi koncepti. Radikalizacijo opredelimo kot proces spreminjanja prepričanj, vrednot in ideologij posameznika ali skupine, ki lahko vodi v nasilje, ter predstavimo njen razvoj skozi čas. Skrajni desničarski ekstremizem zaznamujejo konservativna, nacionalistična in avtoritativna stališča. Med različne skupine skrajnih desničarjev spadajo avtokratsko fašistične, rasistično etnocentrične, populistično avtoritarne in versko fundamentalistične skupine, tako v svetu kot v EU. Izredno pomembno vlogo pri širjenju skrajno desničarskih ideologij predstavljata svetovni splet in sodobne komunikacijske tehnologije, hkrati pa se svetovni splet lahko uporablja tudi za odkrivanje in preprečevanje skrajno desničarskih radikalizmov. Skrajna desnica je prisotna tudi v Sloveniji, njeno delovanje je podobno drugim tovrstnim gibanjem v tem delu Evrope, nekatere bolj radikalne neonacistične frakcije predstavljajo tudi grožnjo nacionalni varnosti. Travmatične izkušnje vplivajo na psihološke vzorce, ki opredeljujejo notranji svet posameznika in lahko s tem sodelujejo pri sprejemanju ekstremističnih skrajno desnih stališč. Močan vpliv imajo PTSM in disociativni mehanizmi, kulturne razlike, izobraževanje in ideologije. Analiza obsega literature v drugem delu potrjuje posredne povezave med travmatičnimi izkušnjami in skrajno desničarsko radikalizacijo, zlasti v zahodnem svetu in Evropi.
Ključne besede: radikalizacija, skrajna desnica, ekstremizem, povezava, travma, ideologije
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2023; Ogledov: 2136; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
POVEZAVA ZLORABE PSIHOAKTIVNIH SNOVI Z DOŽIVLJANJEM DRUŽINSKEGA NASILJA V OTROŠTVU
Monika Pungerčar, 2023, ni določena

Opis: Ta diplomska naloga se osredotoča na preučevanje povezave med doživljanjem družinskega nasilja v otroštvu ter odvisnostjo od psihoaktivnih substanc v mladostništvu ter v odrasli dobi. Iz življenjskih izkušenj ugotavljamo, da otrok dejanja odraslih dojema na svoj način, lahko drugače kot so bila storjena ali kot je bil prvotni namen staršev. To še posebej velja za situacije, ki vključujejo različne oblike nasilja, kot je fizično ali psihično nasilje v družini. Vse, kar otrok doživlja v svoji družini, ima lahko dolgoročne posledice, ki se odražajo tudi v njegovem kasnejšem življenju. Te izkušnje lahko vplivajo na otrokovo čustveno in psihološko dobrobit ter oblikovanje njegovih vrednot in prepričanj. Poleg tega lahko v nekaterih primerih vplivajo na njegovo kasnejše obnašanje, vključno z možnostjo zlorabe psihoaktivnih substanc kot načinom soočanja s stresom in travmami (Petric 2011). Diplomska naloga obravnava vlogo družinskega nasilja pri izkušnjah mladostnikov in mladih odraslih v zvezi z uporabo psihoaktivnih substanc ter razvijanje strategij za soočanje z doživetimi izkušnjami iz otroštva. Raziskovalna naloga se je izvajala skozi analizo sedmih intervjujev z ljudmi, ki so imeli izkušnje družinskega nasilja in odvisnosti od psihoaktivnih substanc. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da je družinsko nasilje močno vplivalo na doživljanje stresa, osamljenosti in strahu pri intervjuvancih, kar je prispevalo k iskanju utehe in obvladovanju stresa prek psihoaktivnih substanc. Ugotovitve so bile v skladu z raziskavami, ki so omenjene skozi celotno nalogo. Te raziskave so povezovale negativne izkušnje iz otroštva in odvisnost od substanc. Poleg tega so intervjuvanci razkrili raznolike strategije za soočanje s travmatičnimi izkušnjami. Nekateri so iskali strokovno pomoč in terapijo, medtem ko so drugi razvijali tehnike za samopomoč, kot so vadba in umetnost. Ugotovitve kažejo na raznolikost poti okrevanja in poudarjajo potrebo po prilagodljivih intervencijah za posameznike. Pomen zgodnjih medsebojnih odnosov na zdrav razvoj posameznika obravnavajo številne psihološke teorije, vsem pa je skupno da vidijo odvisnost kot posledico zgrešeno zadovoljenih temeljnih človekovih potreb, kot je potreba po odnosih. Razlogi za zgodnje travme in stiske, ki izhajajo iz družinskega okolja, zahtevajo poseg v obliki psihoterapevtske obravnave, ki vključuje celotno družino, če je le to možno.
Ključne besede: nasilje v otroštvu, psihoaktivne substance, travma, odvisnost, psihoterapija
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2023; Ogledov: 2099; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

8.
Integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo
Silva Knez, 2023, ni določena

Opis: Integracija psihoterapij pomeni združevanje različnih pristopov v celovito terapijo, ki omogoča bolj učinkovito terapevtsko obravnavo klientov. Namen integracije je uporabiti najboljše elemente posameznega pristopa, ki se dopolnjujejo in lahko skupaj bolj učinkovito naslavljajo individualne potrebe klientov. V praksi je integracija psihoterapij že dobro uveljavljena, saj terapevti tako prilagajajo terapijo glede na potrebe klientov. S tem se poveča učinkovitost terapevtske obravnave in poveča možnost pozitivnega izida terapije. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali je integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo smiselna iz vidika učinkovitosti terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo podatkov, zbranih iz strokovne literature, najprej podrobno predstavili oba pristopa, izpostavili pomen in namen integracije psihoterapij ter opredelili, kaj je psihološka travma in travmatični spomin ter kakšne so njihove posledice. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili zbrani z uporabo vprašalnika z odprtimi vprašanji. Rezultati predstavljajo odgovore štirinajstih terapevtov, ki pri svojem delu vsaj deset let izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo in vsaj tri leta brainspotting terapijo. Analiza predstavljenih odgovorov je potrdila našo domnevo, da terapevti vidijo možnosti integracije brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo ter da ima vsak psihoterapevtski pristop tako prednosti kot slabosti in da je tovrstna integracija učinkovita pri določenih težavah klientov, predvsem tistih, ki so povezane s travmo in travmatičnim spominom, medtem ko pri nekaterih težavah oziroma klientih tovrstna integracija ni primerna oziroma ne povečuje učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije, kot so težje duševne težave, demenca, otroci, mlajši od 12 let, osebe s poškodbo možganov in podobno.
Ključne besede: integracija, kognitivno-vedenjska terapija, brainspotting terapija, psihološka travma, travmatični spomin
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2023; Ogledov: 2039; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Predelava psihične travme s pomočjo metode brainspotting : magistrska naloga
Maša Ošabnik Plemelj, 2022, magistrsko delo

Opis: Ko doživimo travmo, jo doživimo s celotnim telesom. Iz potrebe po preživetju celotno izkušnjo »zamrznemo« globoko v možgane. Nepredelana travma tako ostane v našem telesu ter se nezavedno ponavlja in prenaša, kar lahko predstavlja problem. V magistrski nalogi smo raziskovali, zakaj je pomembno, da pri predelavi travme v psihoterapevtskem procesu vključujemo tudi delo s telesom. V teoretičnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opredelili, kaj so travma in travmatični dogodek, kakšne vrste travm poznamo in kakšne posledice travma »pušča« za seboj. V nadaljevanju smo predstavili, kako nepredelana travma vpliva na razvoj možganov, telesa in spomin. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opisali uporabo metode brainspotting, ki omogoča dostop do najzgodnejših travmatičnih dogodkov, ki se jih zavestno ne spominjamo, a pomembno vplivajo na naše življenje. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore petih terapevtov, ki so sodelovali v intervjuju. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in dve podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je za predelavo travme ključno delo s telesom. Na glavno raziskovalno vprašanje glede učinkovitosti metode brainspotting pa lahko na osnovi teoretičnega dela in empirične analize odgovorimo, da je metoda učinkovita, vendar ni primerna za vsakega klienta.
Ključne besede: travma, telo, možgani, spomin, brainspotting, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 1960; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh