1. Postaja konjeniške policije Ljubljana v modernem času : magistrsko deloRok Kolarič, 2025, magistrsko delo Opis: Uporaba konj za policijsko delo ima na območju Slovenije več kot stoletno zgodovino. Zelo pomembno vlogo v tem obdobju ima Postaja konjeniške policije Ljubljana (PKP LJ), ki je leta 2024 zaznamovala častitljivo petdeseto obletnico delovanja. Z zgodovinsko metodo je v raziskavi opravljena retrospektiva delovanja policijske konjenice pri nas in delo PKP LJ od njene ustanovitve do danes. Z deskriptivno metodo so opisani pojmi, dejstva in osnovne značilnosti policijske konjenice. Z deduktivno metodo smo proučili organiziranost policijske konjenice v Sloveniji. S statistično in analitično metodo smo zbirali, obdelovali in primerjali podatke o opravljenem delu, ukrepih in stroških za delo PKP LJ. Z deskriptivno, primerjalno pravno in empirično metodo smo na primeru ustanavljanja policijske konjenice v Avstriji prepoznali tveganja za delo policijske konjenice v moderni družbi. Z organizacijsko metodo SWOT je bila izdelana analiza prednosti, slabosti, priložnosti in groženj za nadaljnje delovanje PKP LJ. S kvalitativno metodo intervjuja je bil izveden strukturiran intervju s koordinatorjem za delo z živalmi v Policiji o izzivih pri delu policijske konjenice. Ugotovljeno smo združili z empirično metodo in v delo vnašali lastno znanje, pridobljeno v osemnajstih letih dela na PKP LJ. Namen magistrskega dela je bil povzeti ureditev policijske konjenice v Sloveniji, opraviti analizo dosedanjega dela PKP LJ, ovrednotiti njen prispevek k varnosti, ugotoviti smiselnost uporabe policijske konjenice in nakazati tveganja za nadaljnje delo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je delo PKP LJ primerljivo z delom drugih policijskih konjenic po svetu. Izvedeni ukrepi PKP LJ so v sorazmerju z dodatnimi sredstvi, ki so potrebni za policijsko delo s konji. Zaradi majhnega števila policistov konjenikov in posebnosti pri delu s konji je vpliv PKP LJ na stanje varnosti v Sloveniji razmeroma zanemarljiv. V raziskavi so bila prepoznana številna tveganja za nadaljnje delovanje PKP LJ v prihodnosti in nakazane rešitve za njihovo obvladovanje. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je policijska konjenica v modernem času lahko še vedno učinkovita, vendar nikakor ni brez alternativ. Ugotovljeni razlogi za delovanje policijske konjenice v posameznih državah so bolj politični, manj so v ospredju varnostne potrebe in njihovo reševanje s pomočjo policijske konjenice.
Ključne besede: policijska konjenica, Postaja konjeniške policije Ljubljana, smiselnost, učinkovitost, priložnosti, tveganja
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 227; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije : magistrsko deloRobert Puntar, 2025, magistrsko delo Opis: EU je bila v obdobju 2003–2022 zaradi evolucije novodobnih varnostnih groženj in tveganj primorana v neprestane prilagoditve varnostnega sistema, ki so se izražale v obliki sprejetih nadnacionalnih strateških varnostno-obrambnih dokumentov. Zadnji v nizu tovrstnih dokumentov je Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije, ki po strukturi opredeljuje ukrepe za oblikovanje robustnega, odpornega in predvsem varnega okolja za njene državljanke in državljane. Prav tako omogoča, da Evropska unija do leta 2030 postane globalni akter na področju varnosti in okrepi svojo strateško suverenost, kar posledično vpliva tudi na krepitev skupne evropske varnostne in obrambno politike. V magistrskem delu smo skozi sprejete ukrepe ugotavljali, kako uspešne so bile primerjane države članice pri doseganju ciljev dogovorjenih ukrepov, s poudarkom na področju razvoja skupnih strateških varnostno-obrambnih zmogljivosti. Raziskovali smo, katere varnostne grožnje in tveganja so zaznamovali varnostno okolje EU v obdobju 2003–2022 in skozi analizo strateških varnostno obrambnih dokumentov opredelili, kakšen je bil nadnacionalni odziv na njihov pojav. Predstavljena prednostna področja z analiziranimi ukrepi podajajo vpogled v načrt držav članic ter osnovo za nadaljnje raziskovalno delo. S preučevanjem gospodarstev primerjanih držav članic smo ugotavljali višino bruto domačih produktov, ki predstavljajo celoto za opredelitev finančnih sredstev za obrambne namene. Preučevali smo razvoj in pomen Evropskega obrambnega sklada, kar je omogočilo vpogled v udeležbo nadnacionalnega nivoja, gledano v kontekstu raziskav in razvoja novih naprednih, obrambnih tehnologij Unije. Z namenom ugotavljanja implementacije dogovorjenih ukrepov smo analizirali strateške varnostno obrambne dokumente držav članic ter s pomočjo izvedene raziskave obrambnih izdatkov držav članic in pregledom letnih delovnih programov Evropskega obrambnega sklada ugotavljali, v kolikšni meri so bile države članice ter Evropska komisija uspešne pri povečevanju naložb v obrambne namene. Raziskovalno delo področja razvojnih projektov držav članic v sklopu stalnega strukturnega sodelovanja ter razvojnih projektov manjših do srednje velikih podjetij s sofinanciranjem Evropskega obrambnega sklada opredeljuje načrt razvoja strateških obrambnih zmogljivosti v primeru manjših držav članic Unije in Evropske komisije. Magistrsko delo podaja izhodišča za nadaljnje raziskave na področju razvoja skupnih, naprednih in interoperabilnih strateških varnostno-obrambnih zmogljivosti ter poudarja njihovo pomembnost za uresničevanje ciljev Strateškega kompasa.
Ključne besede: varnostne grožnje in tveganja, varnostno okolje, Strateški kompas, obrambni izdatki, raziskave in razvoj, Evropske obrambne zmogljivosti
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 214; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,76 MB) |
3. Obravnava tveganj pri osebnih projektih – primer turističnega potovanja : diplomska nalogaAndraž Lukančič, 2025, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge predstavljamo obravnavo tveganj po Vodniku po znanju projektnega vodenja (PMBOK), ki predstavlja okvir za upravljanje projektov in služi kot referenca za projektne vodje po standardu ISO 31000:2018 – standard za upravljanje tveganj v organizacijah, obravnavo strategij za zmanjšanje tveganj na osebnih projektih in obvladovanje ter zmanjševanje tveganj na turističnih potovanjih. V empiričnem delu diplomske naloge preko anketnih odgovorov raziščemo, zakaj se turisti odločajo za potovanje v lastni režiji oziroma preko turističnih agencij, kako s pridobljenimi informacijami pred potovanjem obravnavajo tveganja in na kakšen način se zavarujejo pred tveganji in jih skušajo omiliti. Ugotoviti skušamo tudi, ali je turistu pri izbiri turistične destinacije najvažnejša osebna varnost in kako se turist na podlagi izkušenj uresničenih tveganj s prejšnjih potovanj organizira na naslednjih potovanjih.
Ključne besede: projekt, osebni projekt, projektna tveganja, obravnava tveganj, turist, potovanje
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 232; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,15 MB) |
4. Pomen obvladovanja socioeconomskih tveganj pri otrocih z bronhiolitisom v zdravstveni obravnaviUrška Močnik, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Akutni bronhiolitis predstavlja enega najpogostejših vzrokov za hospitalizacijo otrok, mlajših od dveh let, pri čemer njegova pojavnost pogosto ni odvisna zgolj od bioloških dejavnikov, temveč pogosto tudi od socioekonomskih. Socioekonomska tveganja so problem, ki se nanaša na širok spekter izzivov in nevarnosti, ki izhajajo iz kompleksne medsebojne povezanosti med socioekonomskimi dejavniki ter zdravstvenim stanjem otrok. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo pregleda in analize aktualne znanstvene literature ugotoviti, ali obstaja korelacija med socioekonomskimi tveganji in otroki, ki zbolijo z bronhiolitisom.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled domače in tuje znanstvene literature, objavljene v obdobju od leta 2015 do 2025 v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed, Science Direct, Google Učenjak, COBISS ter knjižnici in otroškem oddelku KIBVS. V analizo je bilo vključenih 29 izvirnih znanstvenih člankov z odprtim dostopom. Uporabljena je bila kvalitativna vsebinska analiza z oblikovanjem vsebinskih kod in kategorij ter zasnovo teoretičnega okvira.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da so ključni socioekonomski dejavniki tveganja za pojav bronhiolitisa nizka izobrazba staršev, slaba zdravstvena pismenost, nizek dohodek, brezposelnost, finančna stiska, prenatrpanost, neustrezni higienski pogoji, stanovanjska revščina, pripadnost manjšinam oz. avtohtonim skupnostim, sistemska neenakost, kajenje, geografske ovire in neenak dostop do virov.
Razprava: Rezultati sistematičnega pregleda literature potrjujejo, da socioekonomska tveganja pomembno vplivajo na pojavnost akutnega bronhiolitisa pri otrocih, pri čemer je problem večplasten in se izraža na več ravneh. Rezultati dela bi lahko služili kot podlaga za razvoj kliničnih poti in zagotavljanje bolj kakovostne in varne zdravstvene obravnave otrok z akutnim bronhiolitisom.
Ključne besede: socioekonomska tveganja, socioekonomski dejavniki tveganj, bronhiolitis, otroci, zdravstvena obravnava
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2025; Ogledov: 240; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,46 MB) |
5. Vloga diplomirane medicinske sestre pri pooperativnih zapletih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaTamara Ploj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V kirurgiji poznamo različne vrste operativnih posegov, pri vsaki izmed njih pa obstaja možnost za pooperativne zaplete. Pri preprečevanju zapletov ima ključno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki je nosilka del in nalog v zdravstveni negi. Pri svojem delu mora biti samostojna in imeti ustrezno znanje, delovne izkušnje, psihofizične in osebnostne lastnosti ter odgovoren odnos do pacienta. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri čemer smo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Medicinske sestre v perioperativnem okolju imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varne in kakovostne oskrbe pacientov. Kot vodje usklajujejo naloge v operacijskih timih, skrbijo za nemoten potek operacij in izboljšanje kakovosti oskrbe. V predoperativnem obdobju medicinska sestra prepozna specifične potrebe pacienta in tveganja, kar omogoča ustrezno pripravo na operacijo. Prepoznavanje tveganj in optimizacija priprave pacienta sta ključna za uspešen perioperativni proces, kar je še posebej pomembno za zmanjšanje zapletov in izboljšanje rezultatov zdravljenja. Razprava: Vloga diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju pooperativnih zapletov se začne že v perioperativnem obdobju, je kontinuirana in vključuje medicinsko sestro na različnih nivojih izvajanja zdravstvenega varstva. Poznavanje vseh področij dela je ključno za zmanjšanje pooperativnih zapletov. Poleg tega je učinkovita komunikacija med medicinskimi sestrami in zdravniki ključnega pomena za uspešno delovanje zdravstvenega tima, saj vključuje več kot le prenos informacij, temveč tudi zagotavlja usklajenost, spremljanje pacientovega stanja in hitre odzive v nujnih primerih.
Ključne besede: operacija, pooperativni zapleti, vloga medicinske sestre, dejavniki tveganja, priprava na operacijo
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 266; Prenosov: 8
Celotno besedilo (851,51 KB) |
6. Fizioterapevtska obravnava najbolj pogostih poškodb pri baletu : pregled literatureGala Bartol, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Balet je plesna zvrst, pri kateri so poškodbe zaradi intenzivnih naporov pogoste in obremenjujoče za plesalce. Značilni so baletni čevlji »pointé«, s katerimi baletke izvajajo gibe na konicah prstov, posledično pa sta gleženj in stopalo najpogostejša predela patologij. Na razvoj poškodb vpliva več ključnih dejavnikov, kot so telesne asimetrije, baletni čevlji, spol, starost, trening, utrujenost in prehrana. Pri tem ima fizioterapija na podlagi prepoznavanja in odpravljanja vzrokov poškodb odločilno vlogo pri hitri in varni vrnitvi baletnika po poškodbi. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Literaturo smo iskali v podatkovnih zbirkah: PubMed, PEDro, Cochrane Library, Science Direct, PlosOne in Cobiss. Zadetke smo iskali na podlagi iskalnega niza v angleškem jeziku: »ballet« AND »injury« OR »injuries« AND »physiotherapy«, za iskanje v podatkovni zbirki Cobiss pa smo uporabili slovensko različico: »balet« IN »poškodba« ALI »poškodbe« IN »fizioterapija«. V pregled smo vključili članke, objavljene med letoma 2014 in 2024, s prostim dostopom do celotnega besedila v slovenskem ali angleškem jeziku. Rezultati: Na podlagi iskalnih kriterijev smo našli 530 zadetkov, od katerih smo v končni izbor za pregled literature vključili 11 virov, ki smo jih razvrstili v 4 kategorije in jim določili 13 kod. Razprava: Kinezioterapija je najbolj razširjena fizioterapevtska metoda za obravnavo baletnih poškodb in med drugim vključuje vadbo za stabilnost trupa, ravnotežje, propriocepcijo, gibljivost in domači vadbeni program. Učinkovite intervencije za zdravljenje baletnih poškodb so tudi suho iglanje, edukacija gibanja in kineziotaping. Med fizikalnimi agensi pa so se kot najprimernejši pokazali udarni globinski valovi, krioterapija in infrardeči laser.
Ključne besede: balet, baletne poškodbe, dejavniki tveganja, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 12.08.2025; Ogledov: 520; Prenosov: 9
Celotno besedilo (837,62 KB) |
7. VPLIV BOSONOGE OBUTVE NA STOPALAAndraž Kobal, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vpliv bosonoge obutve na aktivacijo mišic in funkcionalnost stopala. Ugotoviti smo želeli, ali uporaba bosonoge obutve poveča aktivacijo mišic stopala in izboljša njihovo funkcionalnost. Namen in cilji naloge so bili analizirati obstoječe raziskave na to temo ter proučiti pozitivne in negativne učinke uporabe bosonoge obutve. Pri raziskovalnem vprašanju je bila ključnega pomena identifikacija pozitivnih učinkov bosonoge obutve in potencialnih tveganj, povezanih z njeno uporabo. Postavljena hipoteza je bila, da obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi, da bosonoge obutev poveča aktivacijo mišic stopala in izboljša funkcionalnost stopala. V pregled literature je bilo vključenih deset raziskav, ki so bile izbrane na podlagi njihove kakovosti in ustreznosti kriterijem. Raziskave so pokazale različne rezultate, vendar je večina raziskav potrdila pozitivne učinke bosonoge obutve na mišično aktivacijo, moč in funkcionalnost stopal. Raziskavi Fuller et al. (2017) in Ryan et al. (2013) sta opozorili na povečano tveganje za poškodbe pri uporabi tovrstne obutve, predvsem pri posameznikih z večjo telesno maso ali intenzivnim treningom. Največja tveganja za poškodbe so se pokazala pri mišicah goleni. Glede na pregled literature zaključujemo s spoznanji, da bosonoga obutev lahko izboljša funkcionalnost in moč stopal, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Postopno uvajanje in prilagajanje posameznikovim potrebam sta ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za poškodbe. Ugotovitve te raziskave lahko pripomorejo k razvoju fizioterapevtskih pristopov in k varnejši in učinkoviti uporabi bosonoge obutve v rehabilitaciji in športu. Za stroko so pomembne pridobitve v obliki boljšega razumevanja vplivov bosonoge obutve na stopalo, kar lahko omogoča boljše svetovanje in načrtovanje terapevtskih programov. Za podrobnejše razumevanje dolgoročnih učinkov in optimizacijo uporabe bosonoge obutve pri različnih starostnih skupinah, pri različnem telesnem stanju in življenjskem slogu ljudi so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Bosonoga obutev, fizioterapija, starostniki, dejavniki tveganja, tekači.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 489; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,95 MB) |
8. |
9. Pomen zgodnjega preprečevanja srčno–žilnih bolezni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBarbara Šulek, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Ključne besede: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 554; Prenosov: 4
Celotno besedilo (974,83 KB) |
10. Poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med populacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaŽiva Kočar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Žolčni kamni sodijo med najpogostejše bolezni trebušnih organov, saj njihova pojavnost narašča s starostjo. Statistični podatki kažejo, da so žolčni kamni pri ženskah dvakrat pogostejši kot pri moških. Po 50. letu starosti naj bi jih imela vsaka peta ženska in vsak deseti moški. Ozaveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Veliko vlogo pri tem imajo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Razvili smo strukturiran anketni vprašalnik, katerega namen je bil raziskati poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med splošno populacijo. Anketa je bila izvedena na slučajnostnem vzorcu; dobljene podatke smo obdelali s programsko verzijo SPSS. Anketo smo izvedli preko spletne platforme 1KA. Rezultati: Hipoteze lahko na podlagi ankete potrdimo, saj anketiranci dobro poznajo dejavnike tveganja, kjer so najbolj izpostavili genetiko (70 %) in debelost (67 %). Več kot polovica anketirancev pozna oba načina zdravljenja žolčnih kamnov, 51 % se jih je odločilo za zdravljenje na konzervativni in operativni način. 94 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno več splošnih informacij o žolčnih kamnih, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdravljenje. Glede na našo raziskovalno vprašanje lahko trdimo, da anketiranci poznajo dejavnike tveganja in simptome žolčnih kamnov. Zaključek: Spoznanje, da so žolčni kamni danes velik problem in so vse bolj pogosti, bi drugačen pristop zdravstvenih strokovnjakov do njih lahko to spremenil. Že več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdrav način življenja, bi lahko krepko zmanjšalo število žolčnih kamnov.
Ključne besede: žolčni kamni, dejavniki tveganja, simptomi, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 409; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,90 MB) |
