1. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice na področju svobode umetniškega izražanja : magistrsko deloVita Mavsar, 2026, magistrsko delo Opis: Umetnost zaradi svoje subtilne, simbolne in nenehno spreminjajoče se narave nima enotnega poimenovanja niti enotne opredelitve v evropskem pravnem prostoru. Svoboda umetniškega izražanja je na evropski ravni varovana v okviru Sveta Evrope, predvsem s Konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter z razvijajočo se sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ker se izrazne oblike umetnosti razvijajo vzporedno z družbenimi, političnimi in tehnološkimi spremembami, se nenehno spreminjajo tudi okoliščine, v katerih se uresničuje pravica do umetniškega izražanja. V okviru varstva te pravice je državam zaradi spoštovanja kulturnega pluralizma in raznolikosti nacionalnih ureditev priznano polje proste presoje, ki jim omogoča, da uresničevanje svobode umetniškega izražanja prilagodijo lastnim družbenim in kulturnim posebnostim. Hkrati pa Evropsko sodišče za človekove pravice pri presoji posameznih primerov izvaja nadzor nad uporabo te diskrecije ter skrbi za spoštovanje temeljnih vrednot pluralistične demokracije, vladavine prava in varstva človekovih pravic. Nenehen razvoj umetniških izraznih oblik dodatno otežuje oblikovanje enotnih meril za njihovo pravno zaščito, kar se odraža v raznolikosti sodne prakse in v potrebi po individualni, kontekstualni presoji vsakega posameznega primera. Kljub temu analiza sodne prakse kaže, da Evropsko sodišče za človekove pravice praviloma vzpostavlja ravnotežje med svobodo umetniškega izražanja in njenimi dopustnimi omejitvami ter v primerih, ki se nanašajo na vprašanja javnega interesa, satire in politične kritike, praviloma daje prednost varstvu umetniške in izrazne svobode. Varstvo svobode umetniškega izražanja tako ostaja dinamično področje prava, v katerem se pravni standardi postopoma prilagajajo družbenim spremembam, pri čemer sistem, ki ga vzpostavlja Svet Evrope, predstavlja ključen mehanizem za dolgoročno krepitev te pravice v evropskem prostoru.
Ključne besede: umetnost, varstvo umetniškega izražanja, Svet Evrope, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem : doktorska disertacijaVesna Krmelj, 2021, doktorska disertacija Ključne besede: Steletov epistolarij, korespondenčni arhivi, slovenski študenti na Dunaju, študentska društva, Slovenska dijaška zveza, slovensko časopisje, slovenski PEN, zgodovina umetnostne zgodovine, dunajska umetnostnozgodovinska šola, slovenska umetnostna zgodovina, umetnost med obema vojnama, Moderna galerija
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2026; Ogledov: 342; Prenosov: 10
Celotno besedilo (7,54 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes : magistrsko deloOki Petrov, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes predstavlja zapleteno transformacijo človeške družbe, od religije prek filozofije do tehnologije. Evolucija človeške misli se začne s Sokratovo dialektiko in Platonovo Akademijo, ki jo v srednjem veku pričakata teološko nasprotovanje in inkvizicija. Pojav Kopernikove heliocentrične razlage, Gutenbergovega tiskalnega stroja in učenje Galilea Galileja privedejo do sveta, v katerem Descartes izreče znamenite besede »cogito ergo sum« ter obrne filozofsko smer nazaj k človeku. Tam ga dočaka usodni Immanuel Kant, katerega učenje naznani prihod nihilizma – prihod Nietzscheja, ki svojo destruktivno misel preda M. Heideggerju in odnosu človeka do tehnike, da bi po njem končali pri Baudrillardu in matrici ničnosti. Akademska svoboda se znotraj te evolucije pojavi na samem začetku pri Sokratu in Platonu ter se skozi čas »ohranja« pri posamičnih znanstvenikih. Šele s Humboldtovo ustanovitvijo moderne univerze v Berlinu leta 1809 lahko začnemo govoriti o akademski svobodi v sodobnem pomenu besede. Univerze postanejo središča razvoja umetnosti in znanosti, vendar se pravna zaščita akademske svobode tako v Evropi kot ZDA pojavi sorazmerno pozno. Pojem akademske svobode še danes večinoma ni izrecno omenjen v ustavah držav, medtem ko so področni zakoni, v katerih se opredeljuje akademska svoboda, nemalokrat tarča strokovnih kritik. Danes je akademska svoboda v svetu zelo različno zaščitena. In tukaj ne gre le za formalne, ampak tudi vsebinske razlike. Znotraj akademske svobode se ne nahajata le svoboda raziskovanja in poučevanja, ampak tudi avtonomija univerze, družbena odgovornost in tisto, brez česar akademske svobode ne bi bilo: svoboda izražanja, združevanja, govora. Trend zmanjševanja akademske svobode je danes opazen v številnih državah. Digitalizacija šolstva ob tem predstavlja nove izzive akademski svobodi, kjer se kitajski model tehnološke diktature zaenkrat razvija brez zaznavne alternative zahodnega sveta. Razvoj pametnih mest zahteva digitalno preobrazbo družbe in s tem tudi izobraževanja. Akademska svoboda se zato vse bolj izpostavlja tako v svoji svobodi kot nesvobodi.
Ključne besede: akademska svoboda, digitalizacija, znanost in umetnost, pravo, ustava, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 1274; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,84 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Umetniško udejstvovanje migrantov in njihovih potomcev kot uspešen model integracije v slovensko družbo : magistrska nalogaAndreja Potočnik, 2022, magistrsko delo Opis: Migracijski tokovi v Evropo in posledično v Slovenijo so čedalje bolj obsežni in zahtevajo
prilagajanje obstoječe države sprejemnice na novo družbeno strukturo ter skrb za ranljive
skupine – begunce, imigrante in prosilce za azil, ki potrebujejo takojšnjo podporo in
vključitev v procese učinkovite integracije. Namen naloge je zbrati in sistematično pregledati
različne vidike migrantske problematike, od pogostega nerazumevanja terminologije, ki
označuje priseljence, vzrokov za njihove migracije, javnih diskurzov do aktualne področne
zakonodaje, ki ureja integracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost
namenjamo prav procesom vključevanja, med katerimi nas še posebej zanima vključevanje
priseljencev preko umetnostnih vsebin. Izhajamo iz predpostavke, da nekateri priseljenci
prinašajo s seboj določena znanja na umetniškem področju, obenem pa udejstvovanje preko
kulturnih vsebin tudi vsem drugim omogoča ohranjanje in negovanje njihovega kulturnega
izročila. Ugotovili smo, da so migranti podvrženi diskriminaciji in da s (pro)aktivnim
udejstvovanjem v polju umetnosti lahko ozaveščajo širšo družbo o svoji kulturni dediščini in
doprinesejo h kulturni raznolikosti in harmoničnemu sobivanju. V sklepnem delu naloge smo
preko izbranih dobrih praks pri nas, ki smo jih preučevali na primerih nevladnih organizacij
ter izvedbe lastne raziskave – zbiranje podatkov s pomočjo polstrukturiranih intervjujev,
oblikovali možne module vključevanja ranljivih skupin migrantov in njihovih potomcev iz
Afrike in Srednjega vzhoda v umetniške vsebine, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe in
obenem obogatijo naše vse bolj multikulturno okolje.
Ključne besede: migracije, integracija, umetnost, multikulturnost, kulturno izročilo, potrebe migrantov, umetnostna terapija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 2452; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,53 MB) |
