1. Učinki fizioterapevtske obravnave pri utesnitvenem sindromu rotatorne manšete: pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMatija Stražar, 2025, diplomsko delo Opis: Utesnitveni sindrom rotatorne manšete je pogost vzrok bolečine in omejene gibljivosti ramenskega sklepa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Za učinkovito obravnavo tega stanja je ključna fizioterapevtska rehabilitacija, saj lahko prepreči razvoj kroničnih težav in potrebo po kirurškem zdravljenju. V diplomskem delu je bil izveden sistematični pregled literature o učinkih različnih konzervativnih fizioterapevtskih metod pri zdravljenju tega sindroma. Pregled se je osredotočil na kratkoročne in dolgoročne učinke teh pristopov na zmanjšanje bolečine ter izboljšanje funkcionalnosti in na prepoznavanje najučinkovitejših metod zdravljenja. Analiza osmih izbranih raziskav je pokazala, da vse preučevane metode, ki so bile terapevtske vaje, manualna terapija in fizikalne modalitete, prispevajo k zmanjšanju bolečine ter izboljšanju funkcije rame. Največje in najbolj trajne izboljšave zagotavlja redno izvajanje individualno prilagojenega programa terapevtskih vaj. Celosten, individualiziran pristop, ki združuje aktiven vadbeni program s ciljno izbranimi dodatnimi metodami glede na potrebe bolnika, se je izkazal za najuspešnejšega. Takšen pristop optimalno zmanjša bolečino, povrne funkcionalno sposobnost rame in zmanjša tveganje za ponovitev težav. Ugotovitve pregleda literature poudarjajo, da je strokovno voden program terapevtskih vaj temelj uspešne rehabilitacije utesnitvenega sindroma, dodatne fizikalne in manualne tehnike pa imajo podporno vlogo. Ti izsledki lahko usmerijo klinično fizioterapevtsko prakso k razvoju standardiziranih rehabilitacijskih protokolov, ki temeljijo na aktivnem pristopu.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, rotatorna manšeta, fizioterapija, manualna terapija, terapevtske vaje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Učinki fizioterapevtske obravnave na gibljivost pri subakromialnem utesnitvenem sindromu – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKristian Gulin Kučan, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Subakromialni utesnitveni sindrom (SAIS) je ena izmed pogostejših motenj ramenskega sklepa, kjer je tetiva mišice supraspinatusa tanjša kot v normalnem stanju, obenem pa je razmik med akromionom in humerosom manjši. Stanje običajno spremljata bolečina in omejen obseg gibljivosti, katera vplivata na normalen vsakdan. Pri odpravljanju omenjenih težav so najuspešnejše fizioterapevtske obravnave temeljile na uporabi: HILT, interferenčne terapije, TENS-a, PNF-a, mobilizacijskih tehnik in terapevtske vadbe (proprioceptivna vadba, modificirane raztezne vaje na posteriornem delu, nadzorovane terapevtske vadbe). Namen diplomskega dela je bil poglobljeno razumevanje najoptimalnejše izbire ustreznih tehnik pri fizioterapevtski obravnavi subakromialnega utesnitvenega sindroma. Metoda: Uporabili smo kvalitativen raziskovalni pristop, na podlagi katerega smo ugotavljali učinkovitost fizioterapevtske obravnave subakromialnega utesnitvenega sindroma. Ustrezno literaturo smo iskali s pomočjo naslednjih podatkovnih baz: COBISS, Google Scholar, ResearchGate, PubMed. Pred pričetkom raziskave smo si za lažje iskanje ustrezne literature določili vključitvene in izključitvene dejavnike. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo analize dokumentov, deskriptivno metodo ter primerjalno metodo. Rezultati: Zbrane rezultate smo predstavili v tabeli. Za zaključno analizo člankov smo si izbrali 9 raziskav, katere smo med seboj primerjali. Pri primerjanju raziskav smo se osredotočili na izboljšanje gibljivosti, zmanjšanje bolečine, povečanje mišične moči ter kvaliteto izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. Najuspešnejše rezultate so dosegle raziskave, ki so uporabljale HILT, modificiran program razteznih vaj posteriornega dela ramena in PNF terapija. Razprava: Pri pregledovanju in primerjanju raziskav nismo zasledili negativnih učinkov fizioterapevtskih obravnav. Pregled literature nam je omogočil poglobljeno razumevanje o ustreznosti izbire fizioterapevtske obravnave subakromialnega utesnitvenega sindroma.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, subakromialni, gibljivost, terapija, bolečina
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2025; Ogledov: 297; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. Fizioterapija pri utesnitvenem sindromu kolka : pregled literatureDrago Žganec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo fizioterapije (FT) kot ključnega pristopa pri zdravljenju utesnitvenega sindroma kolka (FAIS, angl. femoroacetabular impingement syndrome). Namen dela je, raziskati sodobne FT pristope pri zdravljenju FAIS in oceniti njihovo učinkovitost v primerjavi z drugimi konservativnimi metodami. FT se ne primerja z operativnimi posegi, ampak izključno z drugimi konservativnimi metodami. V empiričnem delu je raziskava osredotočena na štiri ključna vprašanja: (1) vlogo FT pri zdravljenju FAIS, (2) najpogosteje uporabljene postopke FT, (3) učinkovitost postopkov FT (4) primerjava FT z drugimi konservativnimi načini zdravljenja. Pregled strokovne literature kaže, da FT pomembno prispeva k lajšanju simptomov in izboljšanju funkcionalnosti kolčnega sklepa pri pacientih s FAIS. Najbolj pogosto se izvajajo kinezioterapevtske vaje. Še posebej učinkoviti so individualno prilagojeni vadbeni programi, ki vključujejo optimizacijo biomehanike, stabilizacijo trupa ter vadbo za moč in gibljivost, kar lajša bolečine in prispeva k rehabilitaciji. FT obravnava lahko odloži ali celo prepreči potrebo po operaciji. V raziskavah, ki so bile obravnavane v empiričnem delu, je manualna terapija pogosto kombinirana s kinezioterapijo. Prav tako lahko opornice za kolk zmanjšujejo bolečino in stabilizirajo sklep, kar olajša prehod na aktivne FT pristope, zlasti v akutnih fazah. Individualno prilagojeni FT programi, kombinirani z metodami, kot so intraartikularne injekcije in prilagoditve aktivnosti, so zelo učinkoviti. Kljub temu FT pri izrazitih morfoloških nepravilnostih, kot je cam utesnitev, ni vedno uspešna, kar kaže da so potrebne nadaljne raziskave dolgoročnih učinkov.
Ključne besede: utesnitveni sindrom kolka, cam in pincer utesnitev, fizioterapija, konservativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 701; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,58 MB) |
4. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacienta z utesnitvenim sindromom ramenskega sklepaTaja Kobilca, 2022, diplomsko delo Opis: Bolečina v rami je ena izmed najpogostejših težav mišično-skeletnega sistema. Mednje spada tudi utesnitveni sindrom, ki predstavlja tretjino vseh bolečin v rami. Vzrokov za njegov nastanek je več. Najpogostejši razlog za bolečino in utesnitev ramenskega sklepa je tetiva mišice supraspinatus, ki poteka pod korakoakromialnim lokom. Zaradi zmanjšanja subakromialnega prostora pride do trenja. Za pojav utesnitve so bolj dovzetni atleti, ki se ukvarjajo s športom nad glavo, kot so košarka, rokomet, odbojka, plavanje, in posamezniki, katerih delo zahteva veliko aktivnosti nad glavo. Značilni simptomi utesnitvenega sindroma so bolečina pri gibih nad višino glave, bolečina pri ležanju na prizadeti strani in bolečinski lok. Bolečinski lok se pojavi med 60 in 120 stopinjami abdukcije. Klinično diagnozo postavimo s pomočjo specialnih testov in anamneze. Za potrditev diagnoze se uporabi slikovna diagnostika. Zdravljenje se začne z zmanjševanjem bolečine, nadaljuje pridobivanje obsega gibljivosti in konča s povrnitvijo mišične moči, ki je usmerjena predvsem v mišično ravnovesje. Poznamo konzervativni in operativni način zdravljenja. Med konzervativne metode zdravljenja spadajo kinezioterapija, elektroterapija, manualna terapija, kineziotaping, akupunktura, injekcije kortizona ter nesteroidna proti vnetna zdravila. Pri analizi člankov smo ugotovili, da je kinezioterapija najpogostejša metoda zdravljenja, zato lahko rečemo, da je tudi najučinkovitejša. Zelo pogosta kombinacija zdravljenja utesnitvenega sindroma je kinezioterapija z manualno terapijo, ki prikazuje pozitivne učinke zdravljenja. Kinezioterapiji, ki predstavlja vitalni del rehabilitacije, se dodajata tudi elektroterapija in aplikacija kinezioloških trakov. Za takojšnje zmanjšanje bolečine se uporabljajo tudi nesteroidna protivnetna zdravila in injekcije kortikosteroidov. Izbiro fizioterapevtskih metod je treba prilagoditi posamezniku, njegovim vzrokom za pojav utesnitve in znanju fizioterapevta. Sestava fizioterapevtske obravnave je odvisna od strokovnega znanja, opreme in pripomočkov, ki jih ima fizioterapevt na razpolago. V primeru neučinkovitega konzervativnega zdravljenja se priporoča operativni poseg.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, ramenski sklep, rehabilitacija, fizioterapija, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2022; Ogledov: 3632; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,15 MB) |
