251. Sistem izobraževanja voznikov motornih vozil : magistrsko deloTomaž Kapus, 2016, magistrsko delo Opis: Cestni promet se je skozi čas zelo razvil in če želimo poskrbeti, da bomo v cestnem prometu varni, je potrebno vse udeležence konstantno izobraževati, njihove izvajalce, ki skrbijo, da so udeleženci v cestnem prometu ustrezno izobraženi in usposobljeni, pa pri svojem delu tudi nadzirati. Seveda mora biti nadzor smiseln in usmerjen na področje, kjer lahko prihaja do zlorab in posledično do slabše izobraženih voznikov, kar poveča tveganje za povzročitev prometnih nesreč in s tem slabše varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. V magistrskem delu smo tako pregledali slovensko zakonodajo s področja izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil in ugotavljali, ali je kot taka ustrezna za kvalitetno in učinkovito izobraževanje kandidatov za voznike motornih vozil. Pregledali smo tudi zakonodajo s področja opravljanja nadzora vseh nadzornih organov, kjer nas je zanimalo, ali je lahko nadzor nad delom šol vožnje ustrezen, učinkovit in do katere mere smiseln. In ne nazadnje smo v magistrskem delu preverili, kako bi s pomočjo zakonodaje in pristojnih nadzornih organov izboljšali stanje na področju izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil, da bi se posledično lahko zagotovila večja varnost na cestah.
Ključne besede: izobraževanje voznikov motornih vozil, šola vožnje, avtošola, varnost prometa, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2017; Ogledov: 3836; Prenosov: 151
 Celotno besedilo (687,82 KB) |
252. Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnosti : magistrsko deloBor Jeglič, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2017; Ogledov: 10937; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,33 MB) |
253. |
254. |
255. |
256. |
257. |
258. |
