1. Pomen in načini zaščite podjetja pred spletnimi napadi : magistrsko deloRada Wolf, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem digitalnem svetu je zaščita podjetij pred spletnimi napadi ključnega pomena za zagotavljanje uspešnega poslovanja organizacij. Magistrsko delo obravnava pomen in načine zaščite podjetij pred različnimi oblikami kibernetskih groženj, kot so napadi spletnega lažnega predstavljanja, napadi z izsiljevalsko programsko opremo in napadi porazdeljene zavrnitve storitve. Raziskava je izvedena z uporabo primerjalne analize primerov napadov in učinkovitosti zaščitnih ukrepov. Poudarek je na uporabi tehničnih rešitev, kot so sistemi za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, požarni zidovi, sistemi za zaznavanje in preprečevanje vdorov, ter organizacijskih ukrepov, kot so izobraževanje zaposlenih, vzpostavitev varnostnih politik in ozaveščanje o kibernetskih tveganjih. Z analizo raziskav primerov napadov in primerjavo o učinkovitosti varnostnih ukrepov se je ugotovilo, da so podjetja z večnivojsko zaščito in rednim izobraževanjem zaposlenih manj izpostavljena spletnim napadom in imajo boljše možnosti za obvladovanje teh groženj. Ugotovitve kažejo na potrebo po celostni varnostni strategiji, ki vključuje tako tehnične kot organizacijske ukrepe. Namen dela je bil oceniti učinkovitost teh varnostnih ukrepov, predstaviti priporočila za izboljšanje zaščite podjetij, povečati ozaveščenost o pomenu kibernetske varnosti ter prispevati k boljšemu razumevanju groženj v digitalnem okolju. Rezultati raziskave kažejo, da so podjetja, ki vlagajo v napredne varnostne rešitve, uspešnejša pri preprečevanju kibernetskih napadov in zmanjšanju njihovih posledic.
Ključne besede: kibernetska varnost, podjetja, spletni napadi, sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, izobraževanje, varnostni ukrepi, zaščita podatkov
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 6; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,99 MB) |
2. Percepcija zaposlenih o pomenu psihosocialnega svetovanja kot dejavniku psihološke varnosti na delovnem mestuAna Stražar, 2025, ni določena Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 51; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Uporaba IOT za izboljšanje kakovosti življenja : diplomska nalogaAnej Kerševan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje, kako internet stvari (IoT) prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter katere dejavnike uporabniki najmočneje upoštevajo pri sprejemanju IoT tehnologij. Teoretični del obravnava koncepte, arhitekture, protokole in varnostne vidike IoT, empirični pa temelji na kvantitativni spletni anketi (N = 72) med uporabniki v Sloveniji. Rezultati kažejo, da skoraj vsi anketiranci uporabljajo vsaj eno pametno napravo (98,6 %), vendar večina svoje poznavanje IoT ocenjuje kot nizko do srednje. Zaupanje v varnost podatkov je zmerno (65,2 %); med ključnimi motivatorji prevladujeta spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti ter prihranek energije in stroškov. Največ zanimanja je za rešitve na področju zdravja, pametnega mesta in pametnega doma. Ugotovljen je razkorak med uporabo in razumevanjem IoT naprav. Priporočamo večjo preglednost, poudarek na zasebnosti ter izobraževanje uporabnikov.
Ključne besede: Internet stvari, kakovost življenja, pametne naprave, digitalna pismenost, kibernetska varnost, avtomatizacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 53; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,78 MB) |
4. |
5. Pomen prilagoditev bivalnega okolja za varnost oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTina Serdinšek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrsko delo obravnava pomen prilagajanja bivalnega okolja za zagotavljanje varnosti oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše. Metode: Raziskava je bila izvedena po kvalitativni raziskovalni metodi z uporabo 10 polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi in svojci v treh domovih za starejše Mavida Group. Vprašanja so bila oblikovana na podlagi pregleda relevantne literature in postavljenih ciljev raziskave, pri čemer smo se osredotočili na percepcijo varnosti in učinkovitosti prilagoditev bivalnega okolja za osebe, obolele za demenco. Rezultati: Fizične prilagoditve, kot so odstranjevanje pragov, držala in varnostni sistemi, so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju tveganja padcev. Zaposleni opozarjajo na pomanjkanje kadra in izzive pri obvladovanju begavosti, medtem ko svojci cenijo varnostne ukrepe in dobro komunikacijo. Ugotovljeno je bilo, da prilagoditve, kot so jasna označitev prostorov, dobra osvetljenost in dostopnost do zunanjih površin, dodatno izboljšujejo orientacijo in zmanjšujejo stres pri stanovalcih, ki so oboleli za demenco. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so prilagoditve bivalnega okolja ključne za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja oseb, obolelih za demenco. Kljub učinkovitim ukrepom pa ostajajo izzivi, kot so individualizacija pristopa, zagotavljanje dodatnega kadra, boljša integracija sodobnih tehnoloških rešitev. Priporočila, ki temeljijo na raziskavah vključujejo širšo implementacijo prilagoditev, večje vključevanje svojcev ter večjo interdisciplinarno podporo zaposlenim, kar bi omogočilo celostno in prilagojeno obravnavo stanovalcev.
Ključne besede: demenca, bivalno okolje, prilagoditve, varnost, domovi za starejše
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 131; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,36 MB) |
6. Vpliv redne fizioterapevtske obravnave pri oskrbovancih po možganski kapi na hitrost hoje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Mlinarič, 2025, diplomsko delo Opis: Motnje hoje predstavljajo eno najpogostejših in klinično najpomembnejših posledic možganske kapi, saj pomembno vplivajo na funkcionalno samostojnost, kakovost življenja ter povečujejo tveganje za padce pri starostnikih. Fizioterapevtska obravnava ima ključno vlogo pri izboljšanju hoje, saj prispeva k večji varnosti gibanja in povečanju hitrosti hoje, kar omogoča boljšo vključenost v vsakodnevne aktivnosti. Namen raziskave je bil preveriti, ali redna, ciljno usmerjena fizioterapevtska obravnava v institucionalnem okolju prispeva k izboljšanju hitrosti hoje in varnosti gibanja pri oskrbovancih po možganski kapi. V raziskavo je bilo vključenih osem preiskovancev, od katerih jih je bilo zaradi nepredvidenih okoliščin v končno analizo vključenih šest. Vsi vključeni preiskovanci niso bili vešči samostojne hoje. Za kvantitativno oceno hoje je bil uporabljen časovno merjeni test hoje na 10 metrov, varnost hoje in stopnja potrebne pomoči pa sta bili spremljani z opisno analizo. Rezultati so pokazali, da se je pri vseh preiskovancih izboljšala hitrost hoje, varnost gibanja in zmanjšala odvisnost od zunanje pomoči. Opazne so bile tudi pozitivne spremembe v vzorcu hoje in posturalni kontroli. Zaključek raziskave potrjuje, da redna in strukturirana fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k funkcionalnim izboljšavam tudi v poznejši fazi rehabilitacije po možganski kapi ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju mobilnosti starostnikov v institucionalnem okolju.
Ključne besede: možganska kap, starostniki, motnje hoje, hitrost hoje, varnost hoje
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 164; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,86 MB) |
7. Analiza dejavnikov nesreč z električnimi skiroji med letoma 2018 in 2023 v slovenski Obalni regiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaErik Jerman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Električni skiroji postajajo vse bolj priljubljeno prevozno sredstvo, hkrati pa se z njihovo uporabo povečuje tudi odstotek nesreč. Ob neprimerni oziroma neuporabi zaščitne opreme ter neurejenih cestno prometnih predpisih, ki specifično urejajo uporabo električnih skirojev v prometu, se veča tudi nevarnost za poškodbe. V slovenski obalni regiji, ki je predvsem v poletnih mesecih nasičena z obiskom turistov, je te nesreče še posebej relevantno raziskovati. Namen raziskave je bil analizirati različne dejavnike ter odkrivanje njihovih morebitnih povezav. Metode: Časovni okvir raziskave temelji na obdobju od 2018 do 2023. Izbrali smo kvantitativno metodo, s katero smo analizirali različne dejavnike, kot so spol, starost, čas, dan nesreče v tednu, uporaba čelade, status voznika in prisotnost alkohola in drog. Dejavnike smo analizirali z uporabo statistične metode, hi-kvadrat testa, s katerim smo ugotavljali povezave med v naprej določenimi dejavniki. Rezultati: V naših hipotezah smo sklepali, da obstajajo smiselne povezave med ključnimi dejavniki, kot so spol in uporaba zaščitne opreme, starost in vrsta poškodbe, status uporabnika električnega skiroja in resnost poškodb, a naši rezultati teh povezav niso potrdili. Raziskava pa nam je kljub temu nakazala pomembne trende, ki jih je smiselno še naprej raziskovati, na primer večja pogostost nesreč v poletnih mesecih in v popoldansko-večernem času ter nizka stopnja uporabe čelade med uporabniki. Razprava: Pri raziskavi smo naleteli na omejitve, med katerimi so majhen vzorec nesreč (le 56 primerov) ter pomanjkljiv zapis dejavnikov, kot na primer vožnja pod vplivom alkohola, hitrost in druge. Če se bodo opravljale nadaljnje raziskave, priporočamo vključevanje večjega nabora dejavnikov, saj bi to lahko pripomoglo k bolj celostni analizi, ki bi lahko prispevala k oblikovanju ustreznejših cestno prometnih pravil.
Ključne besede: nesreče v prometu, električni skiroji, varnost v prometu, zaščitna oprema
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 150; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,60 MB) |
8. Ozaveščenost ljudi o temnem spletu : diplomska nalogaNejc Kovačič, 2025, diplomsko delo Opis: Temni splet je pogosto povezan z nezakonitimi dejavnostmi, kar povzroča predsodke, strah in nezaupanje. Zaradi anonimnosti se zdi skrivnosten in nevaren, čeprav ima tudi legitimne uporabe, kot so zagotavljanje zasebnosti, zaščita novinarjev in varna komunikacija. Kljub temu večina ljudi ne razume njegovega delovanja, kar vodi v napačne predstave in omejeno razlikovanje med resničnimi grožnjami in miti. Ozaveščenost o temnem spletu je ključna za boljše razumevanje digitalne varnosti in zasebnosti. Raziskava analizira dojemanje temnega spleta in prispeva k boljši informiranosti javnosti.
Ključne besede: anonimnost, varnost, temni splet, zasebnost, kibernetska varnost, varstvo zasebnosti
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 201; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,37 MB) |
9. |
10. Uresničevanje Natovih smernic v slovenski pravni praksi na področju eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev : magistrsko deloSonja Mohar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev v Republiki Sloveniji. Osredotoča se na pravno ureditev tega področja, vključevanje Natovih standardov v slovenski pravni sistem ter nedorečenost pristojnosti pri odločanju v primerih, kjer so ogrožena življenja, premoženje ali okolje, hkrati pa skozi celotno vsebino ozavešča oziroma informira o pomembnosti in pomenu eksplozijske varnosti ter potrebi po njegovi celoviti obravnavi. Raziskava se osredotoča na dve raziskovalni vprašanji. Prvo raziskovalno vprašanje proučuje pravno sistemske temelje za implementacijo Natovih smernic v slovenski pravni red. Ključna pravna podlaga temelji na notranji zakonodaji in mednarodnem sporazumu, predvsem na 3. členu Washingtonske pogodbe, ki državam članicam nalaga razvijanje individualnih in kolektivnih sposobnosti za obrambo. Drugo raziskovalno vprašanje obravnava celovitost pravne rešitve za urejanje eksplozijske varnosti, s poudarkom na področju ravnanja z vojaškim strelivom in eksplozivi v Sloveniji. Država mora s pravnim sistemom in nadzorom zagotoviti, da so tveganja zmanjšana na razumno možno raven, skladno s svojimi negativnimi, predvsem pa pozitivnimi obveznostmi glede varovanja pravice do življenja. Magistrsko delo predlaga osnovne smernice, ki bi postavile in okrepile pravni okvir, ki bi bil podlaga za nadaljnji tehnično operativni razvoj obvladovanja eksplozijske varnosti. S tem bi Republika Slovenija dosegla višjo raven zaščite prebivalstva in okolja, izpolnila svoje mednarodne dolžnosti ter okrepila tako negativne kot pozitivne obveznosti države pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic. Zaključki raziskave poudarjajo potrebo po uskladitvi slovenske zakonodaje z Natovimi smernicami, jasno opredelitvijo pristojnosti in celovitim pristopom k dolgoročnemu zagotavljanju in obvladovanju eksplozijske varnosti.
Ključne besede: eksplozijska varnost, Natov standard, interoperabilnost, človekove pravice, vojaško strelivo in minskoeksplozivna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2025; Ogledov: 355; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,37 MB) |
