1. Sporazumna razveza zakonske zveze v okviru notarske storitve : magistrsko deloValentina Šegula, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institut sporazumne razveze zakonske zveze pred notarjem, ki ga je uvedel Družinski zakonik leta 2019. Postopek je mogoč, kadar zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in sta dosegla soglasje o morebitnem preživljanju enega od njiju, razmerjih iz najemnih pogodb ter obsegu, deležih in razdelitvi skupnega premoženja. Ob izpolnitvi teh pogojev lahko razvezo opravita zunajsodno, v postopku, ki ga v celoti vodi notar kot oseba javnega zaupanja. Notar ima ključno vlogo pri zagotavljanju pravne varnosti, saj strokovno vodi postopek, nepristransko preveri pogoje, ugotovi resnično voljo zakoncev ter pojasni vse pravne posledice. Postopek je zasnovan kot hitrejša in manj formalna alternativa sodnemu postopku, ki razbremenjuje sodišča ter zakoncem omogoča celovito ureditev premoženjskih razmerij ob razvezi. Prednosti se kažejo v večji pravni varnosti zaradi notarske oblike, stroškovni učinkovitosti in diskretnosti postopka. Raziskava pa je pokazala tudi ključne pomanjkljivosti. Največje omejitve izvirajo iz dejstva, da notarji nimajo neposrednega vpogleda v matične in druge uradne evidence, zato je oteženo preverjanje izpolnjevanja vseh pogojev za razvezo, zlasti glede mladoletnih otrok. Rezultati potrjujejo, da postopek pred notarjem zagotavlja visoko stopnjo pravne varnosti in učinkovito razrešitev razveznih vprašanj. Primerjalna analiza kaže, da slovenska ureditev sledi sodobnim evropskim trendom, a bi jo bilo smiselno dopolniti glede čezmejnih primerov, tehnične podpore notarjem in jasnejše ločitve razveznega sporazuma od premoženjskega dogovora. Rezultati potrjujejo, da notar predstavlja ključnega garanta pravne varnosti v družinskem pravu.
Ključne besede: sporazumna razveza pred notarjem, notar, notarski zapis, premoženjska razmerja zakoncev, pravna varnost zakoncev
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 252; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 191; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. Kibernetska varnost v javni upravi : vloga zaposlenih pri obvladovanju izzivov in priložnosti v digitalni dobiDarko Oberle, 2025, magistrsko delo Opis: Kibernetska varnost v javni upravi je v digitalni dobi postala eno glavnih področij, kjer imajo zaposleni osrednjo vlogo pri obvladovanju izzivov in priložnosti. Čeprav digitalna preobrazba prinaša številne koristi, kot so učinkovitejše storitve in racionalizacija procesov, hkrati povečuje tudi izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv človeških dejavnikov pri oblikovanju in ohranjanju kibernetske varnosti v javni upravi. V času, ko so informacijski sistemi temelj delovanja javnih storitev, je zagotavljanje varnosti bistveno za zaščito občutljivih podatkov in krepitev zaupanja javnosti. Posebna pozornost je namenjena zaposlenim, ki pogosto predstavljajo prvo obrambno linijo pred kibernetskimi grožnjami, vendar se soočajo s pomanjkanjem digitalnih veščin, preobremenjenostjo in nezadostnim usposabljanjem. V delu so analizirani glavni dejavniki, kot so digitalna pismenost, ozaveščenost, vedenjski vzorci in organizacijska kultura, ki vplivajo na varnostno držo zaposlenih in uspeh varnostnih ukrepov. Raziskava se osredotoča na vpliv človeških napak, omejene digitalne pismenosti in pomanjkanja ozaveščenosti na pojav kibernetskih tveganj, pri čemer posebno izpostavlja socialni inženiring in lažno predstavljanje. Preučuje tudi ustreznost obstoječih varnostnih politik in usposabljanj v javni upravi ter opredeljuje digitalne kompetence in organizacijske ukrepe, ki so pomembni za zmanjševanje tveganj in oblikovanje trajnostne varnostne drže zaposlenih. Metodološki pristop združuje pregled literature, primerjalno analizo obstoječih modelov in kvalitativne intervjuje z zaposlenimi v državnih institucijah. Analiza kaže, da tehnološki ukrepi ne zadoščajo brez stalnega usposabljanja, strateške komunikacije ter razvoja varnostno odgovornega vedenja. Poseben poudarek je namenjen oblikovanju trajnostne varnostne kulture, ki temelji na zaupanju in sodelovanju med zaposlenimi. Rezultati intervjujev potrjujejo, da so človeške napake, pomanjkanje ozaveščenosti in neustrezna usposobljenost najpogostejši vzroki varnostnih incidentov v javni upravi, kar potrjuje potrebo po celostnem pristopu k obvladovanju kibernetskih tveganj. Naloga prispeva priporočila, ki institucijam pomagajo krepiti varnostno kulturo, dvigovati digitalne kompetence in sistematično vključevati človeški dejavnik v strategije kibernetske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, človeški dejavnik, digitalna pismenost, varnostna kultura, javna uprava, usposabljanje zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 192; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,14 MB) |
4. |
5. Ocenjevanje varnosti domačega okolja starejših odraslih z ocenjevalnim orodjem HOME FASTJan Strajnar, Žak Kreča, Filip Pretnar, Sara Drevenšek, Eva Logar, Dolores Sodja, Katarina Hekič, 2025, strokovni članek Ključne besede: starejši ljudje, domače okolje, varnost, padci, ocenjevanje varnosti, ocenjevalna orodja, preprečevanje padcev, prilagoditev bivalnega okolja
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 345; Prenosov: 5
Celotno besedilo (298,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Profesionalna in terapevtska komunikacija v psihiatrični zdravstveni negiGeorge Denić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Profesionalna in terapevtska komunikacija predstavlja temelj kakovostne zdravstvene obravnave v psihiatrični zdravstveni negi, saj pomembno vpliva na vzpostavljanje terapevtskega odnosa, varnost pacientov in zadovoljstvo v procesu zdravljenja. Delo z osebami z duševnimi motnjami poteka v zahtevnem in pogosto nepredvidljivem okolju, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, podpornega in zaupanja vrednega terapevtskega okolja. Učinkovita komunikacija omogoča boljše razumevanje pacientovih potreb, zmanjšuje nesporazume, preprečuje konflikte in prispeva k večji kakovosti obravnave. Kljub prepoznanemu pomenu komunikacije se v klinični praksi pogosto pojavljajo različne ovire, ki otežujejo njeno dosledno izvajanje. Namen diplomskega dela je raziskati pomen terapevtske in profesionalne komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi ter preučiti, kako se učinkovita komunikacija odraža na kakovost obravnave, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu dela. S pomočjo empirične raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju vloge komunikacije v psihiatrični praksi in izpostaviti področja, kjer so potrebne izboljšave in dodatna strokovna usposabljanja.
Metode: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zaposlenim v psihiatrični zdravstveni negi. Raziskovalni vzorec je obsegal 102 anketiranca. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazani v obliki tabel in statistike. Raziskava je bila usmerjena v proučevanje pomena profesionalne in terapevtske komunikacije, uporabe komunikacijskih veščin in tehnik ter dejavnikov, ki vplivajo na kakovost komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci pripisujejo velik pomen jasni in razumljivi verbalni komunikaciji ter neverbalni komunikaciji pri delu s pacienti z duševnimi motnjami. Večina udeležencev se strinja, da aktivno poslušanje, empatija in prepoznavanje čustev pacientov pomembno prispevajo h kakovostnejši obravnavi in večji varnosti pacientov. Raziskava je pokazala tudi, da pomanjkanje časa, čustvena izčrpanost in organizacijske ter prostorske omejitve predstavljajo pomembne ovire pri vzpostavljanju kakovostne komunikacije. Anketiranci so izrazili potrebo po dodatnih strokovnih usposabljanjih s področja profesionalne in terapevtske komunikacije ter poudarili pomen timske komunikacije pri zmanjševanju napak in izboljševanju kakovosti dela.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da ima učinkovita profesionalna in terapevtska komunikacija pomemben vpliv na kakovost oskrbe, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu v psihiatrični zdravstveni negi. Komunikacija se izkazuje kot ključni dejavnik pri gradnji zaupanja, zmanjševanju konfliktov in podpori pacientov skozi celoten proces zdravljenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen sistematičnega izobraževanja in organizacijske podpore pri razvijanju komunikacijskih kompetenc med medicinskimi sestrami. Visokokakovostna komunikacija prispeva k boljši terapevtski izkušnji za paciente, hkrati pa podpira strokovno in čustveno blaginjo negovalnega osebja.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna
komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 486; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. Napake pri zdravljenju in uporabi zdravilErvina Begić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Napake pri zdravljenju in uporabi zdravil ostajajo ključna varnostna grožnja v sodobni zdravstveni dejavnosti, saj prizadenejo bolnike in povečujejo obremenitev zdravstvenih sistemov. Kljub številnim mednarodnim varnostnim pobudam in tehnološkemu napredku je pojavljanje teh napak še vedno visoko. Namen diplomske naloge je bil raziskati pojavnost napak pri medicinskem zdravljenju in uporabi zdravil s strani zdravstvenega osebja.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu, podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketiranja zdravstvenih delavcev v terciarnih ustanovah. V vzorec je bilo vključenih 93 zdravstvenih delavcev. Analizirani so bili primarni in sekundarni viri ter strokovna literatura. Anketiranje je potekalo v mesecu oktobru 2025. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s pomočjo spletne strani 1ka in programom Microsoft Office Excel in jih grafično prikazali v obliki grafov in tabel.
Rezultati: Večina anketiranih zdravstvenih delavcev je potrdila, da so se v praksi že srečali z medicinsko napako pri uporabi zdravil (78,5 %), pri čemer napake po lastni oceni nastopajo občasno (aritmetična sredina 3,1 na 5-stopenjski lestvici). Najpogosteje so navajali napake z napačnim odmerkom zdravila (27,7 %), napačno predpisanim ali izdanim zdravilom (20,6 %), napačno potjo aplikacije (13,3 %), napačnim časom aplikacije (14,4 %) ter napako pri identifikaciji bolnika (18,1 %). Med glavnimi dejavniki za nastanek napak izstopajo preobremenjenost osebja (27,1 %), pomanjkanje kadra (21,6 %), nejasna komunikacija v timu (20,6 %) in podobnost embalaže ali imen zdravil (17,4 %). Najpogosteje uporabljene strategije za preprečevanje napak so dvojno preverjanje odmerkov (39,7 %), uporaba standardiziranih protokolov in kontrolnih seznamov (23,4 %) in redna izobraževanja osebja (20,6 %).
Razprava: Ugotovitve naloge potrjujejo pomen sistemskih ukrepov, stalnega izobraževanja ter krepitve kulture odprtega poročanja. Poseben poudarek je na aktivni vlogi medicinskih sester in vključevanju bolnikov v varno rabo zdravil, kar bistveno zmanjša pojavnost napak. Priporočila so usmerjena v personalizirano izobraževanje, večjo kadrovsko podporo, izboljšanje komunikacije in tehnološko optimizacijo postopkov
Ključne besede: varnost bolnikov, medicinske napake, zdravila, zdravstveno osebje.
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 409; Prenosov: 11
Celotno besedilo (958,50 KB) |
8. O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 : magistrsko deloVesna Glavati, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 obravnava kazenskopravni položaj kaznivih dejanj nevarne vožnje v cestnem prometu in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, kot ju določa slovenska kazenska zakonodaja. V praktičnem delu je analiza dopolnjena s primerjalno-pravnim pregledom nemške in hrvaške ureditve ter sodne prakse drugostopenjskih in tretjestopenjskih sodišč. Primerjalna analiza pokaže, da sta kazenskopravna konstrukcija in sodna interpretacija prometnih kaznivih dejanj v Nemčiji in na Hrvaškem pogosto doslednejši in normativno jasneje opredeljeni. Nemška sodna praksa, ki temelji na bogati večletni precedenčni tradiciji, omogoča bolj enotno odločanje ter jasno razmejitev stopenj nevarnosti in oblik krivde. Hrvaška ureditev je slovenski sicer bližja, a tudi tam se pojavljajo težave s konsistentnostjo sodnih odločitev. V slovenskem prostoru pa se kaže izrazita neenotnost uporabe temeljnih kazenskopravnih pojmov, saj sodišča pri presoji pogosto uporabljajo različna merila, kar vodi v razdrobljeno in nepredvidljivo sodno prakso. Empirični del zajema analizo odločb drugostopenjskih in tretjestopenjskih slovenskih, hrvaških in nemških sodišč. Poleg tega so izvedeni anonimni poglobljeni intervjuji s sodniki in tožilcem, ki obravnavajo izzive pri dokazovanju in interpretaciji ključnih elementov kaznivih dejanj v praksi. Primerjalna analiza razkriva pomembne razlike v razumevanju in uporabi ključnih kazenskopravnih pojmov. Sodna praksa v Nemčiji je bolj ustaljena in dosledna, kar omogoča bolj predvidljivo in enotno odločanje. Sodna praksa v Sloveniji in na Hrvaškem potrebuje večjo transparentnost odločb in enoten standard za dokazovanje. Magistrsko delo potrjuje, da obstajajo pomembne razlike v razumevanju in uporabi kazenskopravnih institutov, kar vpliva na pravno varnost. Poudarjajo potrebo po poenotenju pravne prakse ter bolj jasni zakonodajni in teoretični opredelitvi pojmov, ki so ključni za kazenskopravno presojo ravnanj v cestnem prometu.
Ključne besede: kazensko pravo, varnost cestnega prometa, zakonodaja, teorija, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 473; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. Zemljiška knjiga kot pravni temelj za varnost nepremičninskega trga v SlovenijiLea Svoljšak, 2026, diplomsko delo Opis: Zemljiška knjiga predstavlja nepogrešljiv mehanizem varnosti na slovenskem nepremičninskem trgu, kar potrjujejo tudi številni primeri iz prakse, kot so Zbiljski gaj, Zeleni gaj, Celovški dvori ter Bavarski dvor. Ti jasno kažejo, da lahko neskladja znotraj sistema povzročijo resne pravne in finančne posledice. Čeprav je digitalizacija omogočila lažji dostop do podatkov, je hkrati odprla nova vprašanja glede uporabe umetne inteligence in varstva osebnih podatkov. Prav zato se z anketo ugotavlja, kako posamezniki dojemajo zemljiško knjigo in katere izboljšave si želijo. Pri nadaljnjem razvoju sistema nam je v zgled lahko tudi švedski sistem, ki ima zemljiško knjigo na blockchainu.
Ključne besede: zemljiška knjiga, elektronska zemljiška knjiga, nepremičninski trg, pravna varnost, primeri iz prakse.
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 474; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,63 MB) |
10. Digitalizacija računovodstva in varnostna tveganja : diplomsko deloBojana Jesih, 2025, diplomsko delo Ključne besede: digitalizacija, računovodstvo, varnostna tveganja, informacijska varnost, kibernetska varnost, računovodski servis, digitalna orodja, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2026; Ogledov: 544; Prenosov: 5
Celotno besedilo (918,07 KB) |
