1. |
2. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene in zakonske omejitve : magistrsko deloBarbara Mežnarič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene v Sloveniji in Belgiji ter analizira vpliv teh ureditev na operativno delovanje policije in varstvo temeljnih pravic posameznika. Raziskava izhaja iz spoznanja, da hiter tehnološki razvoj brezpilotnih sistemov odpira nova varnostna, pravna in etična vprašanja zlasti glede zakonitosti, sorazmernosti in nadzora nad posegi v zasebnost. Namen raziskave je bil primerjalno proučiti pravni okvir obeh držav, oceniti njegovo učinkovitost z vidika varnosti in varstva osebnih podatkov ter analizirati vpliv pravnih pristopov na operativne postopke policije. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize nacionalne in evropske zakonodaje, primerjalno-pravnega pristopa ter empirične metode polstrukturiranih intervjujev s strokovnima predstavnikoma obeh policijskih sistemov. Ugotovitve kažejo, da se slovenski in belgijski model razlikujeta predvsem v regulatorni filozofiji. Belgijski sistem temelji na specializirani regulaciji in formaliziranem upravljanju tveganj z večnivojskim institucionalnim nadzorom, medtem ko slovenski model uporabo brezpilotnih zrakoplovov integrira v obstoječi sistem policijskih pooblastil ter poudarja ustavnopravno zadržanost in načelo sorazmernosti. Razlike v pravni ureditvi se neposredno odražajo v operativni praksi in obsegu preventivne uporabe tehnologije. Raziskava še ugotavlja, da evropski letalski pravni okvir zagotavlja tehnično harmonizacijo, medtem ko policijsko operativni vidik ostaja v pristojnosti držav članic. Popolna unifikacija ni realna, možna pa je postopna konvergenca minimalnih standardov. Delo prispeva k poglobljenemu razumevanju razmerja med tehnološkim razvojem, varnostjo in varstvom človekovih pravic ter ponuja usmeritve za nadaljnji razvoj zakonite in sorazmerne uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijskih postopkih.
Ključne besede: brezpilotni zrakoplovi, policija, varstvo zasebnosti, sorazmernost, harmonizacija pravil EU, zakonodaja, varnost
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. Kijaši : RomanUM o mestu, ki si je želelo reda bolj kot resniceSrečo Zakrajšek, 2026, umetniško delo Opis: Roman se v dogaja mestu, kjer prebivalci izgubljajo zaupanje v institucije, red in medsebojne odnose. Zato skupina občanov ustanovi skrivno skupino Kijašev. Njihov namen je preprost: povzročiteljem težav vrniti posledice njihovih dejanj. Sprva delujejo z opozorili in simbolnimi kaznimi, kar med prebivalci vzbudi občutek reda in varnosti, nadaljujejo pa s silo – s kiji. Toda uspeh Kijašev sproži nevaren proces, ustvari se nov jezik nasilja. Mesto se zato odloči za napredek na podlagi strokovnih in znanstvenih rešitev ter sodelovanja prebivalstva, pri čemer je v veliko pomoč umetna inteligenca, ki predlaga številne inovativne rešitve tudi za prihodnost, obenem pa tudi opozarja na pretirano uporabo sodobnih tehnologij. Roman se zaključi optimistično. Mesto ni popolno, vse težave niso rešene, vendar ponovno postaja skupnost. Ljudje različnih starosti, kultur in prepričanj začnejo skupaj ustvarjati prihodnost. Osrednje sporočilo romana je, da trajnega reda ni mogoče doseči s kaznijo ali silo, temveč z medsebojnim razumevanjem, pripadnostjo in skupnim ustvarjanjem boljšega življenja. Posebna zanimivost romana je, da ga je, na podlagi samo dveh strani avtorjevih navodil, v celoti napisala UI, konkretno ChatGPT. Zato ga imenujemo tudi RomanUM. Roman je nastal v okviru projekta: Ustvarjalnost umetne inteligence.
Ključne besede: Kijaši, roman, RomanUM, mesto, umetna inteligenca, nasilje, skupnost, sodelovanje, projekt, odgovornost, red, varnost, prihodnost, pripadnost, boljše življenje
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 167; Prenosov: 7
Datoteka (1,28 MB) |
4. Predaja pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom z vidika kakovostne in varne obravnaveDenis Mlakar, 2026, magistrsko delo Opis: Proces predaje pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je ključen za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pacientov. Neustrezna komunikacija, pomanjkljiva dokumentacija ter neustrezna identifikacija pacienta predstavljajo pomembna tveganja za varnost pacientov. Z raziskavo smo želeli proučiti, katere podatke in dokumentacijo vključuje predaja ter kako se zagotavlja natančen prenos informacij in varna identifikacija pacienta. Posebna pozornost je namenjena komunikacijskim oviram, ki lahko vplivajo na potek predaje in varnost pacienta. Z raziskavo želimo ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo doslednost dokumentacije, organiziranost postopka ter kje vidijo priložnosti za izboljšanje kakovosti in varnosti pri predaji pacienta urgentnemu centru.
Ključne besede: Predaja pacienta, nujna medicinska pomoč, komunikacija, varnost pacientov, dokumentacija.
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2026; Ogledov: 249; Prenosov: 7
Celotno besedilo (3,40 MB) |
5. Učinkovita strategija zaščite kritične infrastrukture oskrbe s pitno vodo pred kibernetskimi napadi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Spletna znanost in tehnologijeBoštjan Vajda, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana kibernetska varnost kritične infrastrukture oskrbe s pitno vodo, ki se zaradi vse večje digitalizacije in naraščajočega števila kibernetskih napadov sooča z novimi tveganji. Osrednji cilj raziskave je oblikovanje učinkovite strategije zaščite sistemov oskrbe s pitno vodo pred kibernetskimi napadi. V uvodnem delu so predstavljeni relevantna zakonodaja, mednarodno priznani standardi, sektorsko specifične smernice in dobre prakse na področju kibernetske varnosti. Nadalje so analizirani izbrani odmevni primeri kibernetskih napadov na sisteme oskrbe s pitno vodo. Sledi pregled glavnih elementov kibernetske varnosti, kot so vloga vodstva, upravljanje sredstev, upravljanje tveganj, ranljivosti in groženj, zaščitni ukrepi, načrt odzivanja na incidente in upravljanje kibernetske varnosti v dobavni verigi. Osrednji del raziskave je posvečen implementaciji elementov kibernetske varnosti v dejanski organizaciji. Implementacija je razdeljena na več faz, ki vključujejo pripravo, vzpostavitev organizacijske strukture, popis sredstev, tehnično ureditev z vzpostavitvijo nadzora ter končno fazo konsolidacije in utrditve. Metodološki pristop je zasnovan na kombinaciji kvalitativnih raziskovalnih metod, ki se preizkušajo v realnem okolju, s čimer je omogočeno preverjanje njihove dejanske praktične uporabnosti. Delo predstavlja osnovo za dolgoročno zaščito sistemov oskrbe s pitno vodo in hkrati služi kot referenčni model za druge sorodne organizacije kritične infrastrukture.
Ključne besede: kibernetska varnost, kibernetski napad, kritična infrastruktura, oskrba s pitno vodo
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2026; Ogledov: 224; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,65 MB) |
6. Pojem, pomen in dopustnost revizije : magistrsko deloHana Babnik, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institut revizije v slovenskem civilnem pravdnem postopku s poudarkom na njegovi preobrazbi po uveljavitvi sistema dopuščene revizije. Raziskava izhaja iz vprašanja, kako se je s tem sistemom spremenila vloga revizije od sredstva, usmerjenega predvsem v varstvo subjektivnih pravic strank, k institutu z izrazito javnofunkcionalno in precedenčno vlogo, namenjeno poenotenju sodne prakse in razvoju prava. Namen magistrskega dela je presoditi, ali veljavna ureditev dopuščene revizije še zagotavlja ustrezno ravnovesje med javnim interesom, učinkovitostjo sodnega sistema ter pravico posameznika do učinkovitega sodnega varstva in pravne varnosti. Pri raziskavi so bile uporabljene deskriptivna metoda za analizo zakonske ureditve, analitična metoda za obravnavo sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, primerjalnopravna metoda za primerjavo z nemško in avstrijsko ureditvijo ter analiza statističnih podatkov o dopustitvi in uspešnosti revizij. Ključne ugotovitve kažejo, da sistem dopuščene revizije krepi precedenčno vlogo Vrhovnega sodišča in prispeva k večji enotnosti sodne prakse, hkrati pa pomeni visoko stopnjo selektivnosti, zaradi katere je varstvo pravic strank v revizijskem postopku zagotovljeno predvsem posredno. Raziskava potrjuje, da so kriteriji za dopustitev revizije zaradi diskrecijske presoje sodišča v praksi deloma nepredvidljivi, kar lahko vpliva na zaznavo pravne varnosti. Uporabnost ugotovitev se kaže v kritični presoji obstoječih procesnih standardov ter v predlogih za izboljšanje sistema, zlasti z večjo transparentnostjo odločanja in krepitvijo obrazložitvene dolžnosti pri zavrnitvah dopustitve revizije. Omejitve raziskave izhajajo iz osredotočenosti na normativno analizo, sodno prakso in omejeno časovno obdobje statističnih podatkov, zato magistrsko delo ne zajema širših empiričnih vidikov delovanja instituta dopuščene revizije.
Ključne besede: revizija, izredno pravno sredstvo, dopuščena revizija, pravna vprašanja, Vrhovno sodišče, sodna praksa, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 254; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,97 MB) |
7. |
8. Obvladovanje dejavnikov tveganja za padce in poškodbe v kliničnem okoljuSabina Dekleva, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Padci v kliničnem okolju sodijo med najpogostejše neželene dogodke, ki pomembno vplivajo na varnost pacientov, stroške zdravstvene obravnave in organizacijsko odgovornost zdravstvenih ustanov. Namen raziskave je raziskati in analizirati dejavnike tveganja za padce in poškodbe v kliničnem okolju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, ki je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika med 94 zdravstvenimi delavci na internističnem oddelku sekundarne ravni. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in osnovnimi primerjavami frekvenc za oceno razširjenosti opaženih dejavnikov tveganja, praks poročanja ter stališč do organizacijskih ukrepov.
Rezultati: Zaposleni kot najpogostejše notranje dejavnike tveganja navajajo kognitivno okvaro (28 % anketiranih), motnje gibanja (27 %) in farmakoterapijo (19 %), med zunanjimi pa odsotnost oziroma nezadostno prisotnost osebja ter pretekle padce (oba po 35 %), neprilagojeno opremo (17 %), neurejene prostore in ovire na tleh (7 %) ter pomanjkljivo osvetlitev (4 %). Večina (60 %) ocenjuje obstoječe protokole za preprečevanje padcev kot ustrezne.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo večfaktorsko naravo padcev in poudarjajo potrebo po celostnem pristopu, ki združuje sistematično ocenjevanje tveganja, krepitev varnostne kulture, stalno izobraževanje osebja ter redno timsko analiziranje padcev. Za nadaljnje zmanjšanje tveganja so ključne organizacijske izboljšave, boljša implementacija protokolov in aktivno vključevanje pacientov ter svojcev v preventivne aktivnosti.
Ključne besede: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Ključne besede: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 276; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Upoštevanje kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene negeKlara Pajk, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kakovost zdravstvene nege je pomemben del zdravstvene obravnave, pri čemer imajo kazalniki kakovosti ključno vlogo pri spremljanju, vrednotenju in izboljševanju dela v zdravstveni negi. V praksi se pojavljajo izzivi pri razumevanju in uporabi kazalnikov kakovosti, zato je namen raziskave preučiti upoštevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z medicinskimi sestrami, zaposlenimi na različnih področjih zdravstvene nege. Vzorec raziskovanja je bil namenski. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da medicinske sestre kazalnike kakovosti razumejo kot objektivno in merljivo orodje za spremljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvene nege. Najpogosteje uporabljani kazalniki se nanašajo na varnost pacientov, zadovoljstvo pacientov, preprečevanje okužb, padcev ter razjed zaradi pritiska. Spremljanje kazalnikov poteka sproti ali periodično. Najpogostejši oviri sta pomanjkanje časa in kadra.
Razprava: V raziskavi smo obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so pojasnila razumevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi, ovire pri uporabi in možnosti za izboljšave. Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre prepoznavajo pomen kazalnikov kakovosti, vendar njihovo učinkovito uporabo omejujejo organizacijski in kadrovski dejavniki. Predlagane izboljšave vključujejo večjo vključenost medicinskih sester, standardizacijo postopkov, poenostavitev dokumentiranja, izboljšanje informacijskih sistemov ter učinkovitejše povratne informacije.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvena nega, medicinske sestre, kakovost zdravstvene obravnave, varnost pacientov
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 269; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,14 MB) |
10. Holistični pristop h korporativni varnosti na področju javnega zdravja v času kriznega upravljanja : doktorska disertacijaDejan Pavlović, 2025, doktorska disertacija Opis: Zdravstvena tveganja, kot so nalezljive bolezni, protimikrobna odpornost, podnebne spremembe, ponarejena zdravila in onesnaževanje, predstavljajo resno grožnjo naši varnosti in zdravju ter lahko povzročijo nastanek različnih kriznih razmer. Ob izbruhu krize je ključnega pomena pravočasno in ustrezno ukrepanje. Korporativna varnost je pristop, ki se ukvarja z medsektorskim reševanjem krize. Glavno vlogo v času krize ima varnostni menedžer, ki analizira vse grožnje, pripravi varnostni načrt in oblikuje varnostno politiko. Krizno upravljanje je treba razdeliti na tri glavne faze, in sicer predkrizno fazo, krizno fazo in pokrizno fazo. V predkrizni fazi je treba vzpostaviti sistem odkrivanja zgodnjih signalov, ki pravočasno zaznajo prihod groženj. V času krizne faze je pomembno hitro odločanje, dobro krizno komuniciranje, iskanje inovativnih rešitev ter izvajanje uspešne in učinkovite varnostne politike. Ko kriza mine, nastopi pokrizna faza, kjer se posodobijo varnostni načrti, sanira nastala škoda in obnovi zdravstveno varstvena politika. Pri kriznem upravljanju na področju javnega zdravja je potrebno medsektorsko delovanje. Mednarodna pristopa »Eno zdravje« in zdravstvena diplomacija zagovarjata, da je pri zagotavljanju zdravja pomembno sodelovaje strokovnjakov različnih strok, kot so medicina, ekologija, veterina in diplomacija. Uspešen in učinkovit medsektorski pristop kriznega upravljanja smo predstavili na modelu kriznega upravljanja.
Ključne besede: kriza, javno zdravje, korporativna varnost, mednarodni pristop »Eno zdravje«, mednarodna zdravstvena diplomacija, krizno upravljanje
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 441; Prenosov: 13
Celotno besedilo (6,10 MB) |
