1. |
2. |
3. Omejevalni ukrepi Evropske unije proti Ruski federaciji zaradi Ukrajine : diplomsko deloNina Ternik, 2023, diplomsko delo Opis: Omejevalni ukrepi, ki jih pogosto imenujemo tudi sankcije, so osnovno orodje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, katerih namen je doseči spremembe v politiki ali ravnanju tistih, zoper katere so uvedene. Pri njihovem sprejemanju se sledi ključnim ciljem, to so varovanje vrednot in temeljnih pravic, ohranjanje miru, podpiranje demokracije, pravne države in krepitev mednarodne varnosti. V diplomskem delu najprej teoretično opredelimo omejevalne ukrepe in pojasnimo njihovo pravno podlago. Omejevalni ukrepi se lahko uvedejo proti tretjim državam, organizacijam ali posameznikom. V ospredju tega dela pa so omejevalni ukrepi, ki jih Evropska unija sprejema že od leta 2014 proti Ruski federaciji. Ti ukrepi so bili sprva sprejeti zaradi nezakonite priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji, kasneje tudi zaradi ruskega priznanja neodvisnosti območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja ter zaradi njenega nezakonitega oboroženega napada na Ukrajino. S kvantitativno metodo dela so raziskani in analizirani sprejeti ukrepi ter preučene njihove posledice na rusko gospodarstvo. Te že kažejo svoj učinek, vendar, kot ugotovimo, še ne v celotni željeni meri, saj ruski napad na Ukrajino še traja.
Ključne besede: omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika, Evropska unija, vojaški napad, Ruska federacija, Ukrajina
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1239; Prenosov: 66
 Celotno besedilo (427,13 KB) |
4. Učinkovitost omejevalnih ukrepov Evropske unije za preprečevanje kibernetskih napadov : magistrsko deloAnamarija Klemenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Kibernetski napadi v zadnjih letih predstavljajo vse večji globalni problem, zato je Evropska unija leta 2019 sprejela omejevalne ukrepe za preprečevanje kibernetskih napadov, s katerimi skuša omejiti nevarnost kiberkriminala v državah članicah. Magistrsko delo opredeljuje problematiko kibernetskih napadov na območju Evropske unije in skuša na podlagi različnih raziskovalnih metod določiti učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela zoper kibernetske napade. Teoretični del magistrskega dela posega predvsem po zgodovinski in deskriptivni metodi ter definira osnovne pojme in prikaže razvoj oziroma nastanek kibernetskih napadov in omejevalnih ukrepov v Evropski uniji. V raziskovalnem delu pa so z normativno analizo proučeni sekundarni pravni akti (s poudarkom na omejevalnih ukrepih), sprejeti za ohranjanje kibernetske varnosti. S primerjalnopravno metodo sta analizirana pravna sistema Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije na področju izvajanja omejevalnih ukrepov Evropske unije. Na koncu so določeni kriteriji oziroma merila, ki so v pomoč pri iskanju odgovora na ključno raziskovalno vprašanje. Ugotovitve glede učinkovitosti oziroma možnih izboljšav omejevalnih ukrepov Evropske unije so zbrane, predstavljene in ovrednotene v zaključku. Na podlagi izbranih meril je ugotovljeno, da omejevalni ukrepi Evropske unije vsebujejo nekatere pomanjkljivosti in nepopolnosti. Največji problem je izvajanje omejevalnih ukrepov v državah članicah, saj še vedno nista zagotovljena ustrezen nadzor in sodelovanje med državami članicami. Težave pa se pojavljajo tudi pri zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva. V prihodnje bo zato treba graditi na izboljšanju pravnih aktov s slogovnega, pravnega, političnega in predvsem praktičnega vidika, kar lahko dosežemo z nadaljnjimi analizami in diskurzi. Magistrsko delo prispeva k nadgrajevanju in razvoju pravnih aktov Evropske unije in njihovemu učinkovitejšemu izvajanju. Raziskava lahko ključno prispeva k razumevanju nujnosti omejevalnih ukrepov za preprečevanje kibernetskih napadov, saj je področje kiberkriminala v pravni literaturi še dokaj neraziskano. Delo želi opozoriti na preteče kibernetske grožnje (npr. kibernetski terorizem in kibernetsko vojskovanje) in graditi na učinkovitosti sredstev, ki preprečujejo te grožnje.
Ključne besede: kibernetski napad, informacijski sistem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2022; Ogledov: 1590; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1018,70 KB) |
5. Pravni institucionalni okvir za razvoj vojaških sil Evropske unije : diplomsko deloUrška Kolenc, 2012, diplomsko delo Ključne besede: NATO, Ustanovna listina OZN, kolektivna pogodba, mednarodni mir in varnost, Evropska unija, OVSE, sile za hitro posredovanje, Evropska varnostna in obrambna politika
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2019; Ogledov: 3220; Prenosov: 159
Celotno besedilo (933,00 KB) |
6. Potek sprejema Lizbonske pogodbe in njene novosti : diplomsko deloDavor Tomšič, 2010, diplomsko delo Ključne besede: Lizbonska pogodba, Pravo EU, Evropska Unija, Evropska skupnost, institucionalne spremembe, ratifikacija, primarna zakonodaja EU, visok predstavnik EU za zunanje zadeve, skupna zunanja in varnostna politika
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2019; Ogledov: 3058; Prenosov: 110
Celotno besedilo (715,61 KB) |
7. Razvoj varnostne politike EU : diplomsko deloMeta Koprivšek Tomažič, 2011, diplomsko delo Ključne besede: evropska integracija, mednarodne organizacije, Evropska unija, skupna evropska zunanja in varnostna politika, skupna evropska varnostna in obrambna politika, mednarodna varnost, varnostna politika, pogodbe
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 3804; Prenosov: 139
Celotno besedilo (489,47 KB) |
8. Institucionalni vidiki v razvoju organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi : diplomsko deloMaja Cigoj, 2011, diplomsko delo Ključne besede: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, mednarodna organizacija, varnostna politika Evrope, helsinški proces, Pariška listina za novo Evropo, institucije, dokumenti, pravna narava organizacije
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 3238; Prenosov: 111
Celotno besedilo (803,03 KB) |
9. Vpeljava notranjih pravil z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije v izbrano organizacijo : magistrska nalogaJure Pintar, 2016, magistrsko delo Opis: Obvladovanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij za sleherno organizacijo predstavlja ključen vir pri njenem poslovanju, saj dnevno nastajajo ogromne količine podatkov in informacij, ki jim je potrebno zagotoviti zaupnost, celovitost in razpoložljivost oziroma jih ustrezno zavarovati. Kako in na kakšen način je odvisno predvsem od organizacij samih in od definirane varnostne politike, v kolikor jo organizacija izvaja. Pomembno vlogo pri tem igrajo
zaposleni, ki z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami upravljajo, saj se pri svojem delu srečujejo s številnimi internimi postopki, ki so lahko v praksi že uveljavljeni, niso pa natančno definirani in dokumentirani. V ta namen je priporočljivo, da organizacija sprejme notranja pravila, kjer med drugim opredeli, kako bo potekalo izvajanje informatike v organizaciji in jih uskladi s priporočili strokovnjakov, s primeri dobrih praks in z veljavno
zakonodajo.
Ključne besede: IKT, informacijska in komunikacijska tehnologija, informacijska varnost, varnostna politika, notranja pravila, vpeljava
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 4830; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,56 MB) |
10. Vpliv prava Evropske unije na razvoj in učinkovitost delovanja skupne zunanje in varnostne politike : mirovni vidikOlga Štrukelj Skubic, 2008, magistrsko delo Ključne besede: Evropa, Evropska unija, pravo EU, skupna zunanja in varnostna politika, obrambna in mirovna politika, človekove pravice, varnost, svoboda, mir in stabilnost, integracija
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2018; Ogledov: 3705; Prenosov: 135
Celotno besedilo (745,56 KB) |
