1. Ozaveščenost starejših oseb o hipertenziji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNika Kumperščak, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo pri starejših osebah, vključno z njenimi vrstami, dejavniki tveganja, simptomi in možnimi zdravstvenimi posledicami. Posebna pozornost je namenjena metodam merjenja krvnega tlaka ter nefarmakološkim in farmakološkim pristopom zdravljenja. Poudarjena je tudi vloga medicinskih sester pri podpori bolnikom in ozaveščanju starejših. Metodologija: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na anketiranju 100 starejših oseb iz doma starejših občanov in lokalne skupnosti. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom in analizirani z opisno statistiko. Pred raziskavo je bila izvedena pilotna študija, ki je potrdila ustreznost vprašalnika. Anketiranje je bilo anonimno in prostovoljno, pri čemer je bila zagotovljena pomoč pri izpolnjevanju. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 67 % anketiranih meni, da pozna znake in simptome arterijske hipertenzije ter dejavnike tveganja. Več kot 69 % anketiranih si krvni tlak meri vsak dan, kar kaže na visoko stopnjo samokontrole. Znanje o nefarmakoloških ukrepih je bilo večinoma dobro, glavni vir informacij pa so zdravstveni delavci. Razprava: Rezultati poudarjajo pomembnost zdravstvene vzgoje in vloge medicinskih sester pri izboljšanju ozaveščenosti in samostojnosti starejših bolnikov. Priporočljivo je nadaljnje razvijanje ciljno usmerjenih izobraževalnih programov, ki bodo povečali zdravstveno pismenost starejših oseb.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, merjenje krvnega tlaka, starejši ljudje, zdravljenje krvnega tlaka, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 804; Prenosov: 102
 Celotno besedilo (3,31 MB) |
2. Ozaveščenost populacije v Občini Šalovci o srčno žilnih-boleznih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDavid Žido, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Srčno-žilne bolezni predstavljajo enega vodilnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in po svetu. Kljub napredku medicine ostaja njihova razširjenost velika. Med najpogostejše dejavnike tveganja sodijo nezdrav življenjski slog, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, stres in dednost. Značilni simptomi, kot so bolečina v prsnem košu, težko dihanje ali omotica, pogosto ostanejo spregledani ali napačno razumljeni. Ozaveščenost o dejavnikih tveganja lahko pomaga pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni in lajšanju le-teh. Eno ključnih vlog pri obravnavi teh bolezni imajo zdravstveni delavci, še posebej medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. S pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika (1KA) smo med prebivalci občine Šalovci zbrali podatke o njihovi ozaveščenosti glede srčno-žilnih bolezni, dejavnikov tveganja, simptomov in preventivnih ukrepov. Zbrane podatke, ki smo jih pridobili z naključnim vzorčenjem, smo analizirali s pomočjo programa Excel. Rezultati: V anketi, ki je zajela 100 prebivalcev, je 85 % anketirancev prepoznalo vsaj tri simptome srčno-žilnih bolezni, kar kaže na osnovno raven ozaveščenosti. Več kot polovica pozna glavne dejavnike tveganja, a zdravstvene delavce kot vir informacij navaja le manjši delež. Kljub prepoznavanju pomembnosti preventive večina ne spremlja redno krvnega tlaka ali holesterola. Več kot 50 % anketiranih podpira dodatna izobraževanja o srčno-žilnih boleznih. Diskusija: Raziskava potrjuje osnovno informiranost prebivalcev o srčno-žilnih boleznih, vendar opozarja na pomanjkanje praktičnega ukrepanja in nizko vključenost zdravstvenega osebja v preventivo. Povečanje dostopnosti informacij in večja vloga medicinskih sester bi lahko izboljšala preventivne navade prebivalcev. Ključna je kombinacija izobraževanja, svetovanja in preventivnega delovanja.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, simptomi, dejavniki tveganja, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2026; Ogledov: 225; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,03 MB) |
3. Zdravstvena nega pacienta po kirurških invazivnih posegihLara Poredoš, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Kirurški poseg je invazivna oblika zdravljenja, pri kateri obstajajo možnosti za pojav pooperativnih zapletov. Pri preprečevanju zapletov ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki je nosilka dejavnosti zdravstvene nege. Pri svojem delu mora biti samostojna, razpolagati z ustreznim znanjem, hkrati pa sodeluje pri promociji zdravja, zagovarja interese pacientov in izobražuje o zdravju. Ob pojavu zapleta ga mora prepoznati in ustrezno ukrepati. Namen raziskave je z uporabo sistematičnega pregleda literature od leta 2015 do 2025 preučiti zdravstveno nego pacienta po invazivnih kirurških posegih.
Metode: Raziskava je temeljila na metodi kvalitativnega raziskovanja, uporabljena pa je bila deskriptivna metoda dela. Izvedli smo sistematični pregled strokovne in znanstvene literature ter analizirali pridobljene vire. Članke, ki smo jih na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev pridobili iz bibliografskih baz (PubMed, ResearchGate, NursingOpen, SpringerLink, Google Učenjak in ScienceDirect), smo analizirali po metodi analize in PRIZMA diagrama. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati: Za dosego ciljev raziskave in odgovorov na raziskovalna vprašanja smo podrobneje preučili 14 člankov ter rezultate predstavili v PRIZMA diagramu. Pooperativna nega se začne v prebujevalnici, kjer medicinska sestra nadzoruje dihalne poti, bolečino in rano. Najpogostejši pooperativni zapleti vključujejo krvavitev, okužbe ran, okužbe sečil, pljučnico, kardiovaskularne težave in globoko vensko trombozo z večjim tveganjem pri starejši populaciji in pacientih v intenzivnih enotah. Celovita in kakovostna nega izboljša klinične izide, hkrati pa zmanjša stroške in bivanje v bolnišnici.
Razprava: Vloga medicinske sestre po invazivnem kirurškem posegu je načrtovanje oskrbe, preprečevanje pooperativnih zapletov in okužb, lajšanje bolečin in podpora pacientu. Poznavanje dejavnikov tveganja, upoštevanje smernic za preprečevanje okužb ter individualna obravnava prispevajo k optimizaciji varnosti pacienta, zmanjšajo pojav okužb in izboljšajo izide pacientovega zdravljenja. Potrebne so nadaljnje študije za izboljšanje prakse.
Ključne besede: Invazivni poseg, pooperativna nega, pooperativni zapleti, preprečevanje zapletov, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 193; Prenosov: 2
Celotno besedilo (829,53 KB) |
4. Uporaba adaptacijskega modela pri bolniku s sladkorno boleznijoNina Jovanović, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki zahteva trajne prilagoditve življenjskega sloga in obvladovanje zapletov, zato je pri bolnikih ključna celostna podpora. Royev adaptacijski model posameznika obravnava kot celostno bitje in poudarja prilagajanje na fiziološkem, psihološkem, socialnem in medosebnem področju. Model omogoča medicinskim sestram, da z individualno prilagojeno nego, izobraževanjem in svetovanjem podpirajo bolnikovo samopodobo, socialno vključenost in sposobnost obvladovanja stresa, kar prispeva k uspešnejšemu prilagajanju na kronično bolezen in zmanjšanju tveganja za zaplete. Namen raziskave je preučiti uporabo Royevega adaptacijskega modela pri obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo v klinični praksi zdravstvene nege.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Glede na
cilje smo sestavili predlogo za intervju, ki je bila sestavljena iz dveh delov in je vsebovala 24 vprašanj. Prvi del se je nanašal na sociodemografske podatke intervjuvancev (spol, starost, delovna doba, izobrazba), drugi del pa na vprašanja, povezana s poznavanjem in uporabo adaptacijskega modela pri bolniku s sladkorno boleznijo med diplomiranimi in srednjimi sestrami v zdravstveni negi. V raziskavo smo zajeli namenski vzorec 4 diplomiranih medicinskih sester in 4 srednjih medicinskih sester, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj s področja diabetoloških pacientov.
Rezultati: Rezultati raziskave pokažejo, da medicinske sestre pri obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo uporabljajo elemente Royevega adaptacijskega modela predvsem posredno, skozi celostno in individualno obravnavo. Pri ocenjevanju bolnika upoštevajo fiziološke, psihološke in socialne dejavnike ter uporabljajo klinične kazalnike, kot so HbA1c, nihanje glukoze, sodelovanje bolnika in njegova sposobnost samovodenja bolezni. Samoocena znanja o teorijah zdravstvene nege je bila večinoma srednja do dobra, pri čemer diplomirane medicinske sestre izkazujejo več teoretičnega znanja in pogostejšo uporabo modelov kot srednje medicinske sestre.
Razprava: Ugotovitve v raziskavi potrjujejo, da Royev adaptacijski model v klinični praksi ni sistematično implementiran, temveč se uporablja implicitno kot del vsakodnevnega kliničnega razmišljanja. Kljub prisotnosti njegovih elementov v praksi ostaja razkorak med teorijo in njeno uporabo. Rezultati poudarjajo potrebo po boljšem povezovanju teoretičnega znanja z delom v kliničnem okolju ter po dodatnem strokovnem izobraževanju. S tem bi lahko izboljšali uporabo modelov zdravstvene nege, okrepili celostno obravnavo bolnika ter prispevali k večji kakovosti in učinkovitosti zdravstvene nege pri bolnikih s kroničnimi boleznimi.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kronična bolezen, adaptacija bolnika, Royev model, zdravstvena nega, samopodoba, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 256; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Vloga medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavi anksioznosti pri mladostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNuša Kolmančič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Mladostništvo kot razvojno obdobje, ki je zaznamovano s številnimi spremembami, vpliva na ranljivost posameznikov za pojav duševnih motenj. Ospredje diplomskega dela predstavljajo anksiozne motnje, ki se najpogosteje pojavljajo v obdobju mladostništva. Metode: Diplomsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z vključenostjo deskriptivnih metod in metode anketiranja. Raziskovalni instrument predstavlja anonimni anketni vprašalnikom, kjer smo z uporabo metode snežne kepe v raziskavo vključili 130 anketirancev. Rezultate smo opisno in grafično predstavili z uporabo programov Microsoft Excel in Word. Razprava: Z izvedbo raziskave, v kateri so sodelovali izključno izvajalci zdravstvene nege, smo ugotovili, da svoje znanje ocenjujejo kot dobro, čeprav pri delu z mladostniki zaznavajo težave v smislu nespoštljivega odnosa in pomanjkanja komunikacije. Posledično si želijo zagotoviti pomoč za obvladovanje duševnih težav in pridobiti ustrezno stopnjo znanja s strani usposobljenih posameznikov. Zaključek: S časom se spreminjajo pogledi na stvari, kar pomeni tudi spremembo vrednot, morale, spoštovanja, empatije in dostojanstvenosti. Zaradi spremenjenih vplivov v družbi imata zgodnje prepoznavanje in ustrezna psihološka pomoč ključno vlogo pri preprečevanju dolgoročnih posledic za življenje posameznikov.
Ključne besede: duševno zdravje, mladostniki, obdobje odraščanja, motnje anksioznosti, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Zdravstvena nega pacienta po kirurškem posegu v ustni votliniNelly Primc Janež, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kirurški posegi v ustni votlini obsegajo različne invazivne postopke na zobeh, čeljustih in mehkih tkivih ustne votline. Med najpogostejše spadajo ekstrakcije zob, zdravljenje abscesov, ortognatske operacije, rekonstrukcije po poškodbah, posegi zaradi raka ustne votline ter operacije prirojenih nepravilnosti, kot je razcep ustnice in/ali neba. Namen kirurških posegov je odprava bolezni, deformacij ali funkcionalnih motenj ter izboljšanje zdravja in estetike ustnega področja. Vloga medicinske sestre je pri teh posegih bistvena, saj spremlja pacienta skozi celoten perioperativni proces. Po operaciji je odgovorna za spremljanje stanja pacienta, obvladovanje bolečine, prepoznavanje in ukrepanje ob zapletih, skrb za ustno higieno in prehransko podporo. Namen raziskave je preučiti pooperativno zdravstveno nego pacienta po kirurškem posegu v ustni votlini.
Metodologija: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih sedem izvajalcev zdravstvene nege z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci najpogosteje srečujejo z abscesi, izklesi zob, poškodbami in operacijami raka ustne votline. Zdravstvena nega po ekstrakciji zoba se razlikuje od nege po zahtevnejših posegov, predvsem v obsegu in trajanju oskrbe. Najpogostejši zapleti so krvavitve, vnetja in abscesi, med pomembnejšimi pa izpostavljajo še otekline in bolečino. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri nadzoru, spodbujanju, izobraževanju in prehranski podpori pacientov. Kot glavne izboljšave intervjuvanci navajajo potrebo po dodatnih izobraževanjih, večjem številu kadra in boljši informiranosti pacientov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da so med najpogostejšimi kirurškimi posegi v ustni votlini izklesi zob, predvsem modrostnikov, ter zdravljenje abscesov, medtem ko zahtevnejši posegi, kot so ortognatske operacije, operacije shiz in raka ustne votline, predstavljajo manjši, vendar strokovno zahtevnejši del. Vloga medicinske sestre je bistvena pri spremljanju pacienta, preprečevanju zapletov, nadzoru ustne higiene in zagotavljanju ustrezne prehranske podpore. Najpogostejši zapleti so krvavitve, abscesi, vnetja, bolečina in oteklina, pri onkoloških pacientih pa tudi težave z režnjem in dehiscenca.
Ključne besede: kirurški poseg, ustna votlina, vloga medicinske sestre, zapleti, pooperativna zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 999; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,05 MB) |
7. Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijoNastja Žnidaršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Oživljanje je eden najtežjih posegov v urgentni medicini, saj gre za boj s časom, ko je bolnikovo življenje ogroženo zaradi nenadnega srčnega zastoja ali drugih kritičnih stanj. Uspeh oživljanja je odvisen od hitre prepoznave stanja, natančnega izvajanja ustaljenih protokolov in učinkovitega sodelovanja celotne zdravniške ekipe. V tem procesu ima medicinska sestra osrednjo vlogo – ne le pri tehnični izvedbi posegov, temveč tudi pri kliničnem odločanju, dajanju zdravil in zagotavljanju podpore bolniku in njegovim svojcem. S tem smo sledili namenu raziskave, ki je bil: opredeliti vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi septembra 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev zaposlenih na različnih urgentnih deloviščih. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala vlogo medicinskih sester pri pripravi reanimacijskih zdravil, zagotavljanje varnosti, samooceno usposobljenosti, sodelovanje z zdravniki in najpogostejše težave v času reanimacije. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss.
Rezultati: Rezultati intervjuvancev kažejo, da je za zagotavljanje varnosti in natančnosti med reanimacijo pomembna jasna in glasna komunikacija, da se za zdravnikom ponovi naročen odmerek zdravila in po dani aplikaciji na glas pove, da je zdravilo aplicirano. Vedno upoštevamo najnovejše smernice. Medicinska sestra mora delovati hitro, strokovno in natančno. Glavne ovire so zahtevnost nastavitve venskega kanala, ne razporeditev nalog med člani tima pred začetkom reanimacije in zahtevne vremenske razmere na terenu.
Razprava: V raziskavi smo celovito obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so pojasnila vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijo. Ugotovili smo, da je medicinska sestra nepogrešljiv del reanimacijskega tima. V trenutkih, ko je ogroženo življenje bolnika, mora delovati hitro, strokovno in natančno. Aktivno sodeluje pri pripravi in aplikaciji zdravil, imeti mora dobre komunikacijske veščine, da delo v času reanimacije poteka nemoteno in da ne pride do neželenih napak. Spremlja potek reanimacije, beleži čas dane aplikacije in ves čas spremlja stanje pacienta. Srečajo se z izzivi, kot so težave z vzpostavitvijo venskega dostopa, časovne zamude pri aplikaciji zdravil ter otežene delovne razmere na terenu.
Ključne besede: Reanimacijska zdravila, reanimacija, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 781; Prenosov: 28
Celotno besedilo (795,10 KB) |
8. Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po operaciji trebušne slinavke in jeterMirjana Klemenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kirurško zdravljenje ima ključno vlogo pri obravnavi raka trebušne slinavke in tumorskih sprememb jeter, kadar je operacija izvedljiva. Izbira kirurškega posega je odvisna od stadija bolezni, velikosti in lokacije tumorja ter histoloških značilnosti. Robotska kirurgija omogoča manj invazivne posege, kar vodi v hitrejše okrevanje in hitrejšo vrnitev bolnikov v vsakdanje življenje. Namen magistrskega dela je prestaviti raka trebušne slinavke ter tumorskih sprememb v jetrih s poudarkom na primerjavi klasične in robotske operacije rakavih sprememb ter primerjava okrevanja ter kakovosti življenja bolnika po operaciji. Namen vsebuje tudi primerjavo vlog izvajalcev zdravstvene nege pri klasičnih ter robotskih posegih.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop ter sistematičen pregled domače in tuje znanstvene literature iz bibliografskih baz. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga izvedli pri 15 izvajalcih zdravstvene nege. Intervjuje smo izvedli v obdobju od marca do maja 2025. Opravili smo tudi analizo zdravniške in negovalne dokumentacije bolnikov iz Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Pridobljene ugotovitve iz pregleda dokumentacije bolnikov in intervjujev z izvajalci zdravstvene nege smo primerjali s strokovno literaturo.
Rezultati: Rezultati raziskave jasno razkrivajo ključne razlike med klasičnimi in robotsko asistiranimi operacijami jeter in trebušne slinavke. Ti posegi se med seboj razlikujejo z vidika dolžine hospitalizacije, pogostosti zapletov, potrebe po analgeziji, uvajanja prehrane, hitrosti mobilizacije ter zaznane kakovosti življenja pacientov. Rezultati intervjujev z medicinskimi sestrami so potrdili, da robotski pristop pacientom prinaša številne prednosti, ki neposredno vplivajo na potek zdravstvene nege in obremenjenost zdravstvenega osebja.
Razprava: Kirurško zdravljenje predstavlja ključen pristop pri obravnavi raka trebušne slinavke in tumorskih sprememb v jetrih, kadar je bolezen operabilna. Izbira kirurške metode, bodisi klasične ali robotsko asistirane, je odvisna od številnih dejavnikov, kot so velikost in lega tumorja, razširjenost bolezni ter splošno zdravstveno stanje pacienta. V zadnjih letih robotska kirurgija vse bolj izpodriva tradicionalne metode, predvsem zaradi svoje minimalno invazivne narave in ugodnega vpliva na bolnikov pooperativni potek. Rezultati naše raziskave potrjujejo, da robotski kirurški posegi vodijo do krajšega časa hospitalizacije, manjše potrebe po analgetikih, hitrejše uvedbe peroralne prehrane, zgodnejše mobilizacije in boljše psihofizične stabilnosti pacientov. Ti učinki niso pomembni le z vidika bolnika, ampak tudi z vidika izvajalcev zdravstvene nege, saj pomenijo manjšo obremenitev in več možnosti za individualno ter edukativno obravnavo. Vloga medicinske sestre se ob tem spreminja, iz izrazito oskrbovalne v bolj podporno, svetovalno in edukativno.
Ključne besede: rak trebušne slinavke, rak jeter, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega, operacija jeter, operacija trebušne slinavke
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 846; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,10 MB) |
9. Vloga medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo jeterNina Križnar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Transplantacija jeter je kompleksen medicinski poseg, ki zahteva usklajeno delovanje multidisciplinarnega tima. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri pripravi pacienta na transplantacijo – spremlja pacientovo zdravstveno stanje, zagotavlja informacije, nudi psihično podporo in organizira, da pacient opravi vse potrebne preiskave in preglede. S tem prispeva k boljšemu razumevanju postopka ter večji uspešnosti zdravljenja. Namen raziskave je proučiti vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo jeter.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, MEDLINE in Google Učenjak. V raziskavi je sodelovalo šest medicinskih sester, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri pripravi pacientov na transplantacijo jeter, saj so pomemben povezovalni člen med pacienti, zdravniki in drugimi specialisti. Dobro poznajo protokol priprave, kar jim omogoča učinkovito organizacijo preiskav ter zagotavljanje potrebne psihične in fizične podpore pacientom. Pogosti zapleti, kot so hepatična encefalopatija, ascites in krvavitev iz varic, zahtevajo stalno spremljanje in ukrepanje, pri čemer aktivno sodelujejo. Razlike med urgentno in redno transplantacijo so izrazite predvsem v časovni dinamiki in obsegu priprav, kar od njih zahteva prilagodljivost in hitro odločanje. Kljub dobri usposobljenosti pa so izpostavljene organizacijskim in kadrovskim omejitvam, ki otežujejo kakovostno izvajanje priprav. Potreben je bolj strukturiran in celosten pristop z boljšim usklajevanjem, krajšim časom hospitalizacije ter večjo vključitvijo svojcev. Celostna podpora pacientom in izboljšave v organizaciji dela bodo prispevale k uspešnejši pripravi in boljši izkušnji pacientov pred transplantacijo.
Razprava: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre veliko znanja na področju transplantacije jeter in hepatologije, kakovostno in varno skrbijo za pacienta, pri tem upoštevajo protokole in standarde, hkrati pa se zavedajo zapletov in težav, ki bi se lahko pojavili, če svojega dela ne bi opravljale kakovostno in varno.
Ključne besede: pacient, transplantacija, vloga medicinske sestre, obolenja jeter
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 1002; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,37 MB) |
10. Obravnava odontogenih abscesov po procesu zdravstvene negeSead Avdić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Teoretična izhodišča naloge temeljijo na procesnem pristopu v zdravstveni negi in strokovni obravnavi pacientov z odontogenimi abscesi, ki vključuje diagnostiko, terapijo, preprečevanje zapletov in zdravstveno vzgojo. Medicinske sestre se v tem kontekstu soočajo z zahtevnimi kliničnimi situacijami, potrebo po učinkoviti komunikaciji, izobraževanju pacientov ter zagotavljanju varne in celostne oskrbe. Poudarjena je njihova vloga v vseh fazah obravnave, zlasti pri spremljanju stanja, lajšanju bolečin in spodbujanju samostojne skrbi za ustno zdravje. S tem smo sledili namenu raziskave, ki je bil: opredeliti obravnavo pacientov z odontogenim abscesom po procesu zdravstvene nege.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi junija 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev s tremi ali več leti delovnih izkušenj na področju maksilofacialne kirurgije. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala diagnostiko, zdravljenje, lajšanje bolečine, vlogo medicinskih sester in klinične izzive. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, SpringerLink, Google Učenjak, Cobiss in knjižnica Univerze v Novem mestu.
Rezultati: Rezultati intervjujev kažejo, da se pri obravnavi odontogenih abscesov najpogosteje uporabljajo klinični pregled in laboratorijski testi. Z zgodnjo diagnozo je okrevanje hitrejše, manj je zapletov. Zdravljenje običajno vključuje kirurški poseg in medikamentozno terapijo. Medicinske sestre pripravijo pacienta, ga spremljajo po posegu, izobražujejo in pomagajo lajšati bolečine. Glavne ovire so nesodelovanje pacientov, slaba ustna higiena in nerazumevanje navodil. Anketiranci poudarjajo pomen stalnega strokovnega izobraževanja in večje vključenosti pacientov v preventivo.
Razprava: V razpravi smo celovito obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so osvetlila najpomembnejše vidike obravnave pacientov z odontogenimi abscesi. Ugotovili smo, da so v klinični praksi najpogostejši kombinirani diagnostični pristopi, pri čemer je temelj klinični pregled, dopolnjujejo pa ga laboratorijske in slikovne preiskave. Terapevtski ukrepi vključujejo empirično antibiotično terapijo in kirurško drenažo, pri čemer je pomembna izbira antibiotika na osnovi antibiograma. Bolečino najpogosteje lajšamo s kombinirano analgezijo, dopolnjeno s psihološko podporo. Medicinske sestre pri tem spremljajo učinkovitost terapije in nudijo čustveno oporo pacientu. Izobraževanje pacientov o ustni higieni je ključni preventivni dejavnik, a pogosto neformalen, zato bi bilo smiselno razviti strukturirane izobraževalne pristope. Zdravstveno osebje se sooča z izzivi, kot so nesodelovanje pacientov, jezikovne ovire in nizka zdravstvena pismenost. Vloga medicinske sestre je osrednja v vseh fazah oskrbe – od priprave pacienta, preko pooperativne nege do izobraževanja – in močno vpliva na izid zdravljenja in preprečevanje zapletov.
Ključne besede: Odontogeni abscesi, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre, ustna higiena.
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 1058; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1016,21 KB) |
