Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen spolne vzgoje pri preprečevanju nastanka in prenosa spolno prenosljivih okužb
Dražen Franić, 2025, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo. Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo. Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci. Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 1385; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
Paliativna zdravstvena nega: zagotavljanje čim višje kakovosti življenja bolnika v paliativni oskrbi
Andrej Dralka, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Namen paliativne oskrbe bolnikov s kronično boleznijo je zagotavljanje višje kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvajalci zdravstvene nege s svojimi aktivnostmi, znanjem in izkušnjami pripomorejo k zagotavljanju čim višje kakovosti življenja bolnika v paliativni oskrbi. K višji kakovosti življenja bolnika pripomore tudi vključevanje bolnikovih bližnjih. Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalni pristop z deskriptivno metodo. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko anketiranja V raziskavi je sodelovalo 191 izvajalcev paliativne oskrbe, katerih odgovore smo analizirali s pomočjo statističnih programov Microsoft Office Excel in SPSS. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo bibliografskih bazah (Google Scholar, Pubmed, CINAHL, Digitalna knjižnica Slovenije, UpToDate, EBSCO in Medline). Rezultati: Ugotovili smo, da izvajalci paliativne oskrbe svoje znanje s področja paliativne oskrbe ocenjujejo kot pomanjkljivo in da za bolnika v paliativni zdravstveni obravnavi kakovostneje poskrbijo izvajalci na bolnišničnih oddelkih kot izvajalci, zaposleni na drugih oddelkih. Razprava: Ključna ugotovitev raziskave je, da je izražena potreba po večjem znanju iz paliativne oskrbe in dodatnem izobraževanju.
Ključne besede: Dejavniki kakovostne paliativne zdravstvene nege, vloga zdravstvenih, delavcev v paliativni zdravstveni negi, izobraževanje zdravstvenih delavcev o paliativni zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2024; Ogledov: 1530; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh