1. |
2. |
3. Vloga kakovosti pri obdvladovanju organizacijskih sprememb v podjetjih Sekcija za kakovost Gopodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine : diplomska nalogaVanja Miklavčič, 2026, diplomsko delo Ključne besede: organizacijske spremembe, kultura kakovosti, sistemi vodenja kakovosti, ISO 9001, vodenje sprememb, odpor zaposlenih, nenehne izboljšave, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 14.07.2026; Ogledov: 128; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (984,45 KB) |
4. Pomen kombiniranja načinov vodenja za zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvuAna Klančar, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vodenje je proces, s katerim vodja z ustrezno izbiro vodenja, znanjem in presojo vpliva na zaposlene v organizaciji. Z naštetimi koncepti vodja in njegovi zaposleni razrešujejo zastavljene cilje v organizaciji. V zdravstvu velja, da mora vodja poznati osnovne funkcije vodenja, saj lahko potem tako izbere način, za katerega meni, da je najustreznejši. Pomembno je tudi kombiniranje načinov vodenja med seboj, ki v dani in predvsem nepredvidljivi situaciji pripomorejo k najboljšim rešitvam. Namen magistrskega dela je bil usmerjen v teoretično opredelitev različnih načinov vodenja, ki so v povezavi z zadovoljstvom zaposlenih. Temu je sledila kvalitativna raziskovalna metodologija, v katerem smo s pomočjo pregleda sodobne znanstvene in strokovne literature želeli proučiti pomen kombiniranja načinov vodenja za zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu.
Metodologija: Zasnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu, uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metasintezo sistematičnega pregleda znanstvene in strokovne literature. V pregled smo s pomočjo dodatnih izključitvenih kriterijev vključili podatkovne baze PubMed, Google Schoolar, CINAHL, dLib in MedLine. Glavni izključevalni pogoji so bili, da smo za raziskovanje uporabili objave od leta 2012 do 2024, brezplačno dostopnost zadetkov v polnem besedilu ter ključne besede in besedne zveze vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo. Proces iskanja, analize in obdelave dobljene literature je potekal marca 2024. V izbor za končno analizo smo iz skupnega nabora 212 enot literature na koncu vključili 24 enot.
Rezultati: Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo 24 enot literature, so dokazali, da je povezovanje različnih načinov vodenja med seboj v zdravstvu ključnega pomena. Kombiniranje vodenj med seboj ne temelji samo na kakovostni in celostni oskrbi pacientov, temveč tudi v zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu. Vključevanje načinov vodenja v zdravstveno obravnavo pacienta in izvajanje je ključ do uspešnega obvladovanja morebitnih sprememb v delovni skupini, ki bi lahko ob neobvladovanju določenih situacij vplivale na uspešnost organizacije. Z vidika pozitivnih končnih rezultatov, uspešno opravljenih zastavljenih ciljev in zadovoljstva zaposlenih v zdravstveni organizaciji ugotavljamo tudi, da je transformacijsko vodenje najustreznejše za vodenje v zdravstvu v slovenskem prostoru in tudi drugod v svetu.
Razprava: Analiza pregleda strokovne in znanstvene literature je pokazala, da se o vodenju in kombiniranju različnih načinov vodenja med seboj ter zadovoljstvu zaposlenih v zdravstvenih organizacijah pri nas in drugod v svetu piše že vrsto let. Glede na naše raziskave ugotavljamo, da sta ustrezna izbira načina vodenja in njihova medsebojna kombinacija v različnih situacijah pomembni tako za zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu kot tudi za kakovostno, celostno in varno obravnavo pacientov.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo.
Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo.
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 196; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,11 MB) |
5. Vpliv vodje na organizacijsko klimo v timih zdravstvene nege v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovSara Pihler, 2026, magistrsko delo Opis: Organizacijska klima predstavlja pomemben dejavnik uspešnosti in učinkovitosti organizacije. Pozitivna organizacijska klima je povezana z večjim zadovoljstvom zaposlenih in kakovostjo opravljenega dela, torej kakovostne zdravstvene nege. Študije so pokazale, da ima vrhovno vodstvo pomembno vlogo in vpliv na klimo v organizaciji. Spremljanje organizacijske klime je pomembna praksa podjetij. V prvem delu magistrskega dela je bila uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja sistematičnega pregleda literature. V empiričnem delu magistrskega dela je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, ki temelji na tehniki zbiranja podatkov s pomočjo ankete. Povprečna ocena vseh dimenzij organizacijske klime v proučevanem podjetju znaša 3,59. Rezultati raziskave kažejo, da je najbolje ocenjena dimenzija organizacijske klime v podjetju odnos do kakovosti, najslabše ocenjeni dimenziji pa sta motivacija in zavzetost. Rezultati raziskave kažejo značilne razlike v pozitivnejšem dojemanju diplomiranih medicinskih sester v naslednjih komponentah organizacijske klime, in sicer vodenje, notranja komunikacija, poznavanje poslanstva, pripadnost, razvoj kariere in nagrajevanje. Rezultati raziskave niso pokazali statistično značilnih razlik med spoloma pri zaznavanju organizacijske klime. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da ima vodenje pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju pozitivne organizacijske klime. Organizacijska klima v podjetju je ocenjena kot pozitivna, vendar so rezultati razkrili tudi področja, ki zahtevajo dodatno pozornost vodstva. Razumevanje razlik v zaznavanju posameznih dimenzij organizacijske klime med različnimi poklicnimi skupinami je ključno za ciljno usmerjene izboljšave.
Ključne besede: organizacijska klima, vodenje, dimenzije organizacijske klime, zdravstveno-negovalni tim
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2026; Ogledov: 179; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,78 MB) |
6. |
7. |
8. Razumevanje izzivov in priložnosti ter pomen vodje večkulturnih projektnih ekip v mednarodnih podjetjihMaja Cesar Grilc, 2026, ni določena Opis: Večkulturnost v poslovnem svetu danes predstavlja veliko prednost na mednarodni ravni, zato večkulturne projektne ekipe niso novost. Digitalizacija in mednarodno sodelovanje sta povzročila, da podjetja vse pogosteje zaposlujejo posameznike iz različnih držav in kulturnih okolij. Ekipe, sestavljene iz posameznikov z različnim kulturnim ozadjem, lahko ponudijo širšo perspektivo in se hitreje odzivajo na spremembe. Raznolikost znanj, izkušenj in pogledov spodbuja inovativnost ter omogoča celovitejše reševanje kompleksnih problemov. Kljub temu lahko ravno ta raznolikost prinaša izzive, kot so razlike v komunikacijskih slogih, družbenih normah in kulturnih vrednotah, ki lahko vodijo v nesporazume in slabo vzdušje v ekipi. Pomemben člen večkulturne projektne ekipe je vodja, ki mora poznati prednosti in potrebe ostalih članov, si prizadevati za sodelovanje, obravnavati kulturno pogojene probleme in premagovati lastne kulturne stereotipe.
Temelj raziskave magistrske naloge je usmerjen v razumevanje izzivov in prednosti ter v pomen vodje večkulturnih ekip. Raziskava se osredotoča na analizo izkušenj posameznikov, ki delujejo v večkulturnih projektnih skupinah, ter na načine, kako se v praksi soočajo z raznolikostjo. S pomočjo raziskave bomo pridobili poglobljeno razumevanje pomena zaposlovanja sodelavcev z različnim kulturnim ozadjem, z različnimi vrednotami in predvsem različnim načinom dela.
Ključnega pomena za uspešnost večkulturne projektne ekipe je zavedanje, da raznolikost koristi vsem sodelavcem, saj ustvarja varno, pošteno in inovativno okolje, kjer imajo vsi dostop do enakih priložnosti in izzivov. Takšno okolje spodbuja osebni in strokovni razvoj zaposlenih ter povečuje njihovo motivacijo in pripadnost organizaciji.
Rezultati raziskave so pokazali, da so glavni izzivi pri upravljanju takšnih ekip obvladovanje kulturnih razlik, jezikovnih ovir, zagotavljanje odsotnosti diskriminatornih odnosov, krepitev raznolikosti in fleksibilnosti ter optimalen razvoj kadra. Z zavedanjem navedenega lahko zgradimo močno ekipo, ki temelji na spoštovanju vrednot in kulturnega ozadja ter izzive rešuje kreativno in produktivno znotraj zastavljenih časovnic.
Ključne besede: multikulturalizem, projektno vodenje, kulturna raznolikost, inovativnost, prilagodljivost
Objavljeno v ReVIS: 04.06.2026; Ogledov: 305; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,98 MB) |
9. Pomen delegiranja nalog za kakovostno delovanje zdravstvene organizacijeTinkara Strmole, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Teoretični del diplomske naloge obravnava povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja zdravstvenih organizacij. Delegiranje je opredeljeno kot proces, pri katerem vodja prenese določene naloge na člane ekipe, pri čemer ohrani odgovornost za končni rezultat. Poudarjen je pomen delegiranja kot orodja za učinkovito razporeditev dela, racionalno rabo kadrovskih virov ter izboljšanje varnosti in kakovosti oskrbe pacientov. Teoretični okvir vključuje opredelitev organizacijske strukture javnih zdravstvenih institucij v Sloveniji, pomen kompetenčnega pristopa, komunikacije in vodenja ter mednarodne standarde kakovosti (ISO 9001, EFQM, ZZKZ). Delegiranje je obravnavano kot ključni element kulture kakovosti in učinkovitega timskega dela. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med delegiranjem in kakovostjo delovanja organizacije.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih s šestimi zdravstvenimi delavci različnih profilov in hierarhičnih ravni, ki se pri svojem delu redno srečujejo z delegiranjem nalog. Instrument je vključeval kombinacijo 10-stopenjske Likertove lestvice in vprašanj odprtega tipa, kar je omogočilo pridobitev kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Teoretični del je bil podprt z znanstveno literaturo iz baz PubMed, COBISS in univerzitetnega repozitorija ter s pravnimi akti s področja kakovosti v zdravstvu.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so intervjuvanci dobro seznanjeni s standardi kakovosti (povprečna ocena 8/10) in da delegiranje pozitivno vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe (8,7/10). Delegiranje je povezano z nižjo stopnjo stresa pri delu, medtem ko večje število članov ekipe in kompleksnejše naloge povečujejo odgovornost vodij. Udeleženci so izpostavili, da jasno razdeljene naloge izboljšajo pretočnost dela, zmanjšajo število napak in omogočajo, da se zaposleni osredotočijo na naloge, ki ustrezajo njihovim kompetencam. Med najpogostejšimi ovirami so navedli pomanjkanje komunikacije, nezadostno usposobljenost in strah pred izgubo nadzora.
Razprava: Analiza potrjuje, da učinkovito delegiranje pozitivno vpliva na počutje zaposlenih, zmanjšuje izgorelost in prispeva k višji kakovosti zdravstvene oskrbe. Ključna vloga vodij je v usklajevanju dela, nadzoru nad izvedbo in ohranjanju odgovornosti za rezultate tima. Delegiranje je učinkovito le, če je podprto s standardiziranimi postopki, jasnimi komunikacijskimi kanali in stalnim izobraževanjem. Raziskava poudarja potrebo po oblikovanju organizacijske kulture zaupanja, sistematičnih protokolov in podpornih mehanizmov za preprečevanje preobremenjenosti vodij. S tem delegiranje postane temelj za dolgoročno izboljšanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih organizacij.
Ključne besede: delegiranje, zdravstvena organizacija, kakovost oskrbe, vodenje, timsko delo
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 242; Prenosov: 10
Celotno besedilo (974,32 KB) |
10. |
