1. Genocid v Ukrajini? : diplomsko deloPolona Peroša, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Genocid v Ukrajini obravnava ključno pravno vprašanje, ali vojaška agresija in ravnanja Ruske federacije v sedanjem oboroženem konfliktu v Ukrajini izpolnjujejo pogoje za kvalifikacijo genocida po mednarodnem pravu, predvsem po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Delo se osredotoča na analizo bistvenih elementov genocida, med katerimi je odločilen obstoj posebnega namena (dolus specialis), saj prav ta določa razliko med genocidom in drugimi hudimi zločini, kot sta zločin proti človečnosti ali vojni zločin. Raziskava vključuje pregled sodne prakse Meddržavnega sodišča (ICJ), Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in ad hoc tribunalov za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, pri čemer se podrobno preučuje, kako so ta sodišča razlagala pojem genocida in katere dokazne standarde so postavila za ugotovitev posebnega namena. V tem okviru naloga analizira aktualne dogodke v Ukrajini, vključno z množičnimi uboji civilistov, prisilnimi deportacijami, napadi na kulturno identiteto ter sistematičnim uničevanjem osnovnih pogojev za življenje ukrajinskega naroda. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali ti dogodki predstavljajo kazniva dejanja genocida ali pa jih je mogoče subsumirati zgolj pod druge oblike mednarodnih zločinov. Poleg tega se obravnavajo odzivi mednarodnih organizacij, kot so OZN, OVSE, Svet Evrope in Evropska unija, ter njihova pravna stališča glede obstoja genocida. Delo upošteva tudi slovensko zakonodajo in njen odnos do mednarodnih obveznosti, pri čemer se zastavlja vprašanje, kakšno vlogo imajo nacionalni pravosodni organi pri pregonu genocida, storjenega zunaj slovenskega ozemlja. V zaključku naloga poudarja pomen učinkovitega pravnega odziva mednarodne skupnosti in opozarja na nevarnost pravne praznine, če bi dejanja v Ukrajini ostala nekvalificirana kot genocid, kljub temu da kažejo številne znake tega najhujšega mednarodnega zločina. Namen dela je tako prispevati k jasnejšemu razumevanju, ali se genocid v Ukrajini dogaja danes, ter ponuditi pravne argumente za nujnost preventivnega in represivnega ukrepanja na globalni ravni.
Ključne besede: genocid, Ukrajina, Rusija, mednarodno pravo, dolus specialis, Konvencija o genocidu, vojna agresija
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 322; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. |
3. |
4. Zloraba referenduma v povezavi z rusko agresijo nad Ukrajino : magistrsko deloKristian Ukmar, 2025, magistrsko delo Opis: V svojem magistrskem delu sem raziskoval zlorabo referenduma kot pravnega in političnega mehanizma v kontekstu ruske agresije na Ukrajino. Referendum kot izraz volje ljudstva ima pomembno vlogo v demokratičnih sistemih, vendar pa je v zadnjem desetletju vse pogosteje zlorabljen za dosego političnih ciljev, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. Ruska praksa organiziranja t. i. referendumov na zasedenih ukrajinskih ozemljih predstavlja enega najizrazitejših primerov tovrstne zlorabe, kar odpira pomembna vprašanja glede njegove legitimnosti in pravnih posledic. V raziskavi sem uporabil kombinacijo zgodovinsko-pravne, primerjalnopravne in analitične metode, s katerimi sem preučeval teoretične osnove referenduma, njegovo pravno naravo in vlogo v sodobnem mednarodnem pravu. Osredotočil sem se tudi na mednarodne standarde za izvedbo referendumov ter primerjal primere zlorabe na primeru Ukrajine z drugimi precedensi, kot sta Kosovo in Katalonija. Namen raziskave je bil celovito analizirati nezakonite referendume, ki jih je organizirala Ruska federacija na začasno okupiranih ukrajinskih ozemljih, in preveriti njihovo skladnost z mednarodnimi pravnimi normami. Ugotovil sem, da ti referendumi niso izpolnjevali osnovnih pogojev legitimnosti – potekali so pod vojaško okupacijo, brez demokratičnega nadzora in ob sistematičnih kršitvah volilnih standardov. Posledično mednarodna skupnost teh rezultatov ne priznava, kar potrjuje njihovo pravno ničnost. Ugotovil sem tudi, da gre pri tem za zavestno manipulacijo s pravico do samoodločbe v nasprotju z načelom ozemeljske celovitosti. Izvirnost mojega dela je v tem, da sem obravnaval zlorabo referenduma kot sistemski pojav, ki ima daljnosežne posledice za stabilnost mednarodnega pravnega reda. Menim, da je treba okrepiti pravne mehanizme, ki bi preprečevali tovrstne zlorabe, in izboljšati mednarodne odzivne mehanizme, vključno s sankcijami. Moje ugotovitve so lahko uporabne pri oblikovanju zakonodaje za zaščito državne suverenosti, pri mednarodnih pravnih presojah in v izobraževalne namene. Omejitev raziskave predstavljajo predvsem politične okoliščine in nezmožnost neposredne pravne intervencije mednarodne skupnosti, kar kaže na potrebo po reformi obstoječih varnostnih struktur.
Ključne besede: referendum, plebiscit, Ukrajina, vojna, Rusija, mednarodno pravo, politika
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 1415; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,54 MB) |
5. Duševno zdravje in psihosocialna pomoč beguncem iz UkrajineAlina Poberezhna, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo se poglobljeno osredotoča na raziskovanje duševnega zdravja ukrajinskih beguncev v Sloveniji, pri čemer posebej analizira pomen in učinkovitost psihosocialne pomoči, ki jim je namenjena. V kontekstu trenutnih konfliktov in krize v Ukrajini se je število beguncev drastično povečalo, kar je povzročalo širok nabor številnih izzivov, povezanih z njihovim duševnim zdravjem. Namen raziskave je proučiti specifične psihološke in čustvene težave, s katerimi se soočajo ukrajinski begunci. Identificirati želimo ključne dejavnike, ki so povezani z duševnim zdravjem beguncev, in ponuditi priporočila za izboljšanje psihosocialne pomoči. Raziskava je kvalitativne narave in vključuje intervjuje z begunci iz Ukrajine.
Rezultati raziskave kažejo, da je duševno zdravje ukrajinskih beguncev ogroženo zaradi travmatičnih izkušenj, izgube doma, ločitve od družine in negotovosti glede prihodnosti. Opazne so tudi težave pri prilagajanju na novo okolje ter občutki izolacije in osamljenosti, ker dodatno ogroža njihovo dobribit. Poleg tega naloga raskriva, da obstaja velika potreba po povečanju dostopnosti psihosocialnih storitev, izboljšanju njihove kakovosti ter prilagajanju programov specifičnim potrebam beguncev.
Poleg tega delo poudarja potrebo po usposabljanju strokovnjakov podpornih dejavnosti, ki delajo z begunci, ter razvoj celostnih strategij za obvladovanje travm in stresa. Važen poudarek je na vključevanju beguncev v aktivnosti, ki jim pomagajo oblikovati občutek varnosti, pripadnosti in čustvene stabilnosti. Z določenimi ukrepi in prilagoditvami lahko izboljšamo psihosocialno podporo, zagotovili bi boljšo integracijo beguncev v slovensko družbo ter prispevali k njihovem okrevanju in boljši kakovosti življenja.
Ključne besede: Vojna, begunci, duševno zdravje, travma, psihosocialna pomoč, integracija.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 888; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,11 MB) |
6. Vpliv rusko-ukrajinske vojne na geopolitične razmere v letu 2023 : magistrsko deloMario Stubičar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv rusko-ukrajinske vojne, ki se je začela 24. februarja 2022, na globalne geopolitične razmere do konca leta 2023. Vojna je analizirana kot ključna geopolitična prelomnica, ki ni zgolj poglobila varnostnih dilem, temveč je sprožila tudi pomembne spremembe v mednarodnih zavezništvih, strateških usmeritvah držav ter energetskih in gospodarskih politikah. Osrednji analitični okvir predstavlja uporaba klasičnih in sodobnih geopolitičnih teorij, ki omogočajo strukturirano razumevanje sprememb v svetovnem redu. Raziskava odgovarja na tri osrednja raziskovalna vprašanja: kako temeljni koncepti geopolitike pojasnjujejo vpliv vojne na mednarodne odnose; na kakšen način je vojna preoblikovala geopolitične razmere v letu 2023 in kako se je vloga Rusije zaradi vojne spremenila v okviru globalnega reda. Poudarjena je tudi vloga ključnih akterjev, kot so ZDA, Kitajska, Evropska unija, NATO in nevtralne države, ter njihov odziv na konflikt. V metodološkem smislu delo temelji na zgodovinski, opisni, normativni in razlagalni metodi ter deduktivnem sklepanju, kar omogoča poglobljeno analizo političnih, gospodarskih in varnostnih vidikov konflikta. Posebna pozornost je namenjena posledicam vojne za prihodnji razvoj mednarodnega sistema, pri čemer raziskava ugotavlja, da vojna spodbuja prehod iz liberalnega v multipolarni svetovni red. Zaključki magistrskega dela ponujajo pomemben prispevek k razumevanju sodobne geopolitične dinamike ter predstavljajo teoretsko in empirično osnovo za nadaljnje raziskovanje globalnih varnostnih izzivov v kontekstu oboroženih konfliktov.
Ključne besede: rusko-ukrajinska vojna, geopolitika, mednarodni odnosi, NATO, varnostna arhitektura, multipolarni svetovni red, države
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 895; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,19 MB) |
7. Cene kriptovalut in plemenitih kovin v odnosu z inflacijo : analiza obdobja 2020-2024Viviana Kukar, 2025, magistrsko delo Opis: Investiranje je pomembno, saj omogoča ohranjanje ali povečanje vlagateljevega premoženja. Med različnimi vrstami investicij, kot so na primer realne, finančne, investicije v razvoj in raziskave, v znanje ter v pridobivanje kupcev, imajo v zadnjem obdobju vse pomembnejšo vlogo investicije v kriptovalute in plemenite kovine. Tveganje pri investiranju je seveda odvisno od donosnosti posamezne naložbe – višja kot je ta, večje je tveganje in obratno. Dejstvo pa je, da določenih situacij v procesu vlaganja oz. investiranja ne moremo predvideti in zato vselej tvegamo. Primer ene takšnih situacij je na primer inflacija. V Sloveniji jo uspešno ohranjamo pod inflacijskim ciljem vse do izbruha epidemije covid-19. Leta 2021 na njeno vrednost občutno in očitno vpliva še začetek rusko-ukrajinske vojne. Slednja ima vpliv tudi na padec vrednosti bitcoina – prve, najbolj poznane in najpomembnejše kriptovalute. Poleg sprememb v gospodarstvu na vrednosti kriptovalut vplivajo tudi odločitve vlade, davčne uredbe, novice, družbeni mediji itd. V primerih, ko kriptovalute niso omejene, ima na njihovo vrednost vpliv tudi inflacija. Bitcoin in ethereum nista take vrste kriptovaluti, saj sta količinsko omejeni, zato investiranje vanje lahko premoženje posameznika obvaruje pred inflacijo. Enako velja tudi pri investiranju v plemenite kovine, predvsem v zlato, srebro in platino. Na podlagi teoretičnih izhodišč v empiričnem delu ugotavljamo, kakšna je povezava med vrednostjo inflacije ter vrednostjo bitcoina, kako na njegovo mesečno donosnost vpliva rusko-ukrajinska vojna, kako se razlikujeta variabilnosti mesečne donosnosti ethereuma in srebra ter kakšne so povprečne mesečne donosnosti bitcoina, ethereuma, zlata, srebra in platine med leti 2020 in 2024.
Ključne besede: naložbe, inflacija, kriptovalute, plemenite kovine, rusko-ukrajinska vojna
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 992; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,27 MB) |
8. Vojna fotografija iz 12. Soške bitkeMelanie Likar, 2018, diplomsko delo Ključne besede: dokumentarna fotografija, vojna fotografija, vojni fotografi, 12. soška bitka, analogna tehnika, primerjava, vojna, mir, spomin.
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2025; Ogledov: 1371; Prenosov: 6
Celotno besedilo (7,47 MB) |
9. Vloga in vpliv Ivana Krambergerja pri osamosvojitvi Republike Slovenije : magistrsko deloIvan Kramberger, 2025, magistrsko delo Opis: Vloga in vpliv Ivana Krambergerja sta danes, pri kritičnem vrednotenju dogodkov v času slovenske osamosvojitve, podcenjena in lahko strnjeno povemo, da se na karizmatičnega politika, dobrotnika in ljudskega človeka Ivana Krambergerja danes enostavno pozablja. Vsekakor Ivan Kramberger ni bil ključen akter demokratičnega prehoda Slovenije ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja, prav tako ni igral ključne vloge v osamosvojitvenih procesih in ni sodeloval pri vzpostavitvi parlamentarne demokracije v Sloveniji. Moramo pa mu pritrditi, da je imel velik vpliv in vlogo pri mobilizaciji prebivalstva na plebiscit za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, prav tako je imel veliko vlogo na bojiščih desetdnevne vojne za Slovenijo, saj je kot mirovnik v beli obleki preprečil marsikatero smrt na bojišču in s svojo pojavo ter karizmo pripomogel, da se je vojna končala brez dodatnih žrtev. Vsekakor je imel Ivan Kramberger veliko vlogo na področju humanitarnosti in dobrodelnosti tako pred kot med in po vojni za osamosvojitev Slovenije, saj je s svojim posebnim pristopom in nemajhno dobrodelnostjo rešil prenekatero stisko Slovencev. Novinarji so izračunali, da je za čas svojega življenja daroval ogromne vsote, prav tako je sklad Ivana Krambergerja po smrti pomoči potrebnim razdelil preko milijon evrov sredstev. Na podlagi raziskave, poglobljenih intervjujev in ustvarjanja filma Beli bojevnik v črni obleki ugotavljamo, da sta bila vloga in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije velika in izvedena na njegov, poseben način. Tudi njegovo ime se je ohranilo v pozitivni luči in duh Ivana Krambergerja živi dalje med Slovenkami in Slovenci. Politični vrh sicer še do danes ni prepoznal vloge in vpliva Ivana Krambergerja. Upamo si trditi, da bo Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ostal v našem kolektivnem spominu kot nekdo, ki je na drugačen, poseben način popestril nemirne čase nastajanja naše nove države in pripomogel k temu, da smo se razvili v moderno demokratično družbo ob tem, da je vsakemu nastavil ogledalo.
Ključne besede: Ivan Kramberger, osamosvojitev, Republika Slovenija, demokracija, vojna, humanitarnost, dobrodelnost, politika, država
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 2087; Prenosov: 38
Celotno besedilo (803,97 KB) |
10. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji : magistrsko deloGregor Ivanušič, 2025, magistrsko delo Opis: Vojna grobišča so pomembna mesta kolektivnega spomina in opomina na vojne ter povojno nasilje, ki je zaznamovalo različna zgodovinska obdobja. Skrb za njihovo ohranjanje ter dostojen pokop posmrtnih ostankov ni le del varovanja kulturne dediščine, temveč tudi izraz moralne in družbene odgovornosti. Predstavljajo spoštovanje do umrlih in pravico do urejenega ter pietetnega mesta pokopa žrtev. Slovenija je bila zaradi svoje geografske lege pogosto prizorišče vojaških spopadov, kar se odraža v izjemni razširjenosti vojnih grobišč. Na severnem Primorskem prevladujejo pokopališča iz prve svetovne vojne, medtem ko so grobišča druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja prisotna skoraj v vsakem kraju. Posebno poglavje predstavljajo prikrita povojna grobišča, katerih je na slovenskem ozemlju evidentiranih več kot 800. Ta se pogosto nahajajo na težko dostopnih krajih, kot so kraške jame, brezna in gozdovi, kar njihovo urejanje dodatno otežuje. Država ima dolžnost skrbeti za vojna grobišča, kar izhaja tudi iz spoštovanja ustavne pravice do človekovega dostojanstva – pravice, ki velja tudi po smrti. Vzdrževanje teh krajev presega zgodovinski vidik, saj ima pomembno vlogo v sodobni demokratični družbi ter temelji na pravnih in etičnih načelih. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč ima tudi ključno vlogo v okviru tranzicijske pravičnosti, ki vključuje pravico do resnice, odgovornosti, sprave in trajnega miru. Gre za proces, ki omogoča prehod iz obdobja kršitev človekovih pravic v obdobje demokracije in pravne države. Upravljanje vojnih grobišč je zato eno ključnih orodij tranzicijske pravičnosti, saj prispeva k razumevanju zgodovine, družbenemu soočenju s preteklostjo in doseganju sprave. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč je interdisciplinaren in občutljiv proces, ki zahteva strokoven, zakonit in nepristranski pristop. Za učinkovito upravljanje je ključno sodelovanje različnih strok, kot so zgodovinska, arheološka, antropološka, forenzična, pravna in družboslovna. Prav tako je pomembna vključitev javnosti, svojcev in civilne družbe, ki lahko prispevajo k večji transparentnosti in verodostojnosti procesa. Le celosten, vključujoč in spoštljiv pristop lahko zagotovi dolgoročno varstvo vojnih grobišč in krajev spomina.
Ključne besede: grobišče, vojno grobišče, vojaško grobišče, prikrita vojna grobišča, vojaško pokopališče, žrtve vojn, tranzicijska pravičnost
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2025; Ogledov: 1312; Prenosov: 43
Celotno besedilo (5,62 MB) |
