Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska naloga
Mateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost. Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti. Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342). Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 173; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
Analiza razvojnih odstopanj 4-5 letnih otrok glede na aktualne razvojne mejnike : diplomska naloga
Naja Oblak, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo razvojnih odstopanj 4-5 letnih otrok glede na aktualne razvojne mejnike. V teoretičnem delu so predstavljene teorije in raziskave razvoja otrok, razvojna področja (telesno-gibalno, zaznavno –spoznavno, socialno, čustveno-osebnostno), ter vpliv sodobne tehnologije in vzgoje na razvoj otrok.V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli v vrtčevski skupini otrok v starosti 4-5 let, s katero smo preverjali doseganje aktualnih razvojnih mejnikov na vseh razvojnih področjih. Ugotovili smo, da otroci v večini dosegajo vse predvidene razvojne mejnike. Težave so opazne predvsem na socialnem področju v povezavi z organizacijo igre in druženja s sovrstniki. Otroci so nadpovprečno sposobni na zaznavno- spoznavnem področju, ki vključuje matematične naloge, opazovanje podrobnosti kakršne koli narave in področju govora.
Ključne besede: otroci, razvojna področja, vpliv vzgoje, vpliv tehnologije, razvojni mejniki
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1687; Prenosov: 194
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh