1. Pomen spolne vzgoje pri preprečevanju nastanka in prenosa spolno prenosljivih okužbDražen Franić, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo.
Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo.
Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci.
Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 159; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
2. Obravnava diabetičnega stopala po procesu zdravstvene negeGrega Boštjančič, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Diabetično stopalo je zapleteno zdravstveno stanje, ki je preplet različnih okužb,
poškodb in drugih motenj stopala, povezanih s sladkorno boleznijo. Potek zdravljenja je
močno odvisen od stopnje in resnosti bolezni ter splošnega zdravstvenega stanja pacienta.
Ključno vlogo pri uspešni rehabilitaciji ima dobro zasnovan načrt zdravstvene nege, ki mora
biti celosten in individualno prilagojen. Pomembna sta zgodnje odkrivanje in ustrezno
izobraževanje pacienta o njegovem stanju. Zaradi kompleksnosti obravnave se uveljavlja
interdisciplinarni pristop, ko več strokovnjakov sodeluje pri oblikovanju in izvajanju načrta
oskrbe. Namen raziskave je predstaviti pomen preventivnih ukrepov, natančne diagnoze in
celostnega zdravljenja, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu.
Metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno
metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali in anlizirali primarne in sekundarne
vire. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir podatkov za teoretični in
empirični del naloge je prav tako pregled strokovne in znanstvene literature iz podatkovnih
baz COBISS, PubMed, Google scholar, DKUM in ScienceDirect.
Rezultati: V raziskavo smo vključili namenski vzorec, ki je vključeval šest posameznic, ki so
zaposlene v zdravstveni dejavnosti in aktivno vključene v obravnavo pacientov pri
zdravstveni negi diabetičnega stopala. Intervjuvanke najpogosteje izvajajo celovite preglede
diabetičnega stopala, uporabljajo tehnike za preprečevanje ran in prilagajajo obravnavo
potrebam posameznika. Ovire v praksi so pomanjkanje opreme, časa in ustreznega znanja.
Intervjuvanke poudarjajo pomen redne nege, izobraževanje pacientov in zgodnjega
prepoznavanja zapletov. Za uspešno zdravljenje je pomembno interdisciplinarno
sodelovanje, prilagajanje oskrbe in redno spremljanje stanja. Pacienti in svojci v procesu
sodelujejo neposredno in z izobraževanji.
Razprava: Analiza intervjujev kaže, da zdravstveni delavci dobro poznajo posamezne faze
zdravstvene obravnave diabetičnega stopala in njihov pomen pri preprečevanju zapletov. Še
posebej izpostavljajo pomen zgodnjega prepoznavanja tveganj, saj lahko pravočasno
ukrepanje bistveno zmanjša možnost razvoja resnejših poškodb in pospeši proces okrevanja.
Ugotavljamo še, da je pomembna tudi faza celostne rehabilitacije, pri kateri je v ospredju
pacient kot celostna oseba, tako v fizičnem kot v psihološkem smislu. Pri tem različni
strokovnjaki s svojim znanjem dopolnjujejo obravnavo. Intervjuvanke poudarjajo pomen
multidisciplinarnega pristopa, saj ta omogoča širši pogled na problematiko, razbremeni kader
in učinkoviteje rešuje zaplete.
Ključne besede: celostna obravnava, zdravstvena vzgoja, multidisciplinarni pristop, zgodnje
odkrivanje, kronični zaplet.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 156; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,42 MB) |
3. Vloga medicinske sestre pri izboljšanju kakovosti življenja onkološkega bolnikaUrška Pikš, 2025, diplomsko delo Opis: Rakava obolenja tako v Sloveniji kot v svetu predstavljajo velik javnozdravstveni izziv sodobnega časa. Rak ne prizadene le telesne podobe bolnika, ampak ima velike posledice tudi na psihološkem, socialnem in duhovnem področju posameznika. Diagnoza rak je velika prelomnica v življenju, tako za bolnika samega kot za njegovo družino, saj vpliva na vsakodnevno funkcioniranje, samopodobo, odnose in posledično na kakovost življenja. Kakovost življenja je širok pojem, ki zajema posameznikovo subjektivno doživljanje telesnega zdravja, psihičnega počutja in socialnih odnosov. Kakovost življenja je pri onkoloških bolnikih pogosto okrnjena zaradi simptomov bolezni, stranskih učinkov zdravljenja, psiholoških stisk in socialne izolacije. Zato je pomembno, da zdravstvena vzgoja bolnika ni osredotočena le na zdravljenje same bolezni, ampak tudi na kakovost njegovega življenja. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki ob bolniku preživi večino časa, bolnika pozna najbolje in je pomembna vez med bolnikom, zdravnikom, svojci in podpornimi timi.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja, celostna obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 483; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,75 MB) |
4. Sodobne strategije preprečevanja in obvladovanja otroških bolezniNeja Snoj, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Otroške bolezni kljub razvoju medicine še vedno predstavljajo pomemben izziv v zdravstveni oskrbi otrok. Namen raziskave je bil proučiti sodobne strategije preprečevanja in obvladovanja otroških bolezni ter ugotoviti, kako starši dojemajo pomen preventive, cepljenja, digitalnih zdravstvenih storitev in interdisciplinarne obravnave. Cilj naloge je bil tudi ugotoviti, katere dejavnike starši prepoznavajo kot ključne za zdrav razvoj otrok in s katerimi izzivi se srečujejo pri dostopu do sodobne zdravstvene oskrbe.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja podatkov z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med 100 staršev otrok različnih starostnih skupin. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne statistike. Anketa je zajemala vprašanja o njihovih stališčih do preventive, uporabe digitalnih storitev, cepljenja in interdisciplinarnega pristopa v zdravstveni oskrbi otrok.
Rezultati: Iz rezultatov raziskave je razvidno, da starši največji pomen pripisujejo higieni, zdravi prehrani, gibanju in cepljenju. Uporaba digitalnih storitev, kot sta telemedicina in e-zdravje, je še vedno razmeroma majhna, čeprav jih anketiranci prepoznavajo kot koristne. Glavne ovire so pomanjkanje informacij, slaba tehnična podpora in odsotnost osebnega stika. Večina staršev meni, da je za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok ključno sodelovanje različnih strokovnjakov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da starši veliko pozornosti namenjajo klasičnim oblikam preventive, kot so higiena, prehrana in cepljenje. Poleg tega menijo, da bi bilo treba več vlagati v zdravstveno opismenjevanje, izboljšati dostop do digitalnih zdravstvenih storitev in okrepiti sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Za boljšo oskrbo otrok v prihodnje je pomembno, da vsi – starši, šole in zdravstveni delavci – sodelujejo in se osredotočijo na celostno in dostopno obravnavo otrok.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja otrok, digitalne zdravstvene storitve, preventivni pregledi, osebna higiena otrok, cepljenje otrok, vloga staršev
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2025; Ogledov: 342; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. |
6. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientke z endometriozoLucija Kerneža, 2025, diplomsko delo Opis: Endometrioza je kronična, hormonsko odvisna ginekološka bolezen, ki je vedno pogostejša in prizadene okoli 10-15 % žensk v rodnem obdobju. Pogosta posledica endometrioze je neplodnost, bolezen pa lahko bistveno vpliva na kakovost življenja žensk. Zaradi raznolikosti simptomov in zahtevnosti diagnostike je ključnega pomena pravočasno odkrivanje bolezni in celostna obravnava pacientk, pri čemer ima pomembno vlogo medicinska sestra. V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre, ki se pri svojem delu srečujejo s pacientkami z endometriozo in imajo več kot eno leto delovnih izkušenj na različnih deloviščih. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se dnevno srečujejo s pacientkami z endometriozo. Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri obravnavi tovrstnih pacientk, njihove naloge vključujejo informiranje pacientke o bolezni, podporo pri soočanju z neplodnostjo in bolečino ter spodbujanje pacientke k aktivnem sodelovanju v procesu zdravljenja. Poudarek je bil na pomenu empatije, strokovnosti in zdravstveni vzgoji. Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientko z endometriozo ima bistveni vpliv na zadovoljstvo pacientke in njeno sodelovanje pri zdravljenju bolezni. Z raziskavo smo ugotovili, da celostna zdravstvena obravnava pacientke prispeva k boljšemu obvladovanju bolezni in večji kakovosti življenja posameznice. Ključno vlogo pri tem ima diplomirana medicinska sestra, ki s svojim specifičnim znanjem o endometriozi in razumevanju kompleksnosti bolezni nudi učinkovito pomoč. Skrbi za ustrezno zdravstveno vzgojo in informiranost pacientke o bolezni, morebitnih posledicah endometrioze in različnih metodah zdravljenja. Pri tem pacientko motivira in spodbuja k sodelovanju pri procesu zdravljenja in sprejemanju zdravega načina življenja. S terapevtskim odnosom do pacientke prispeva k občutku slišanosti in sprejetosti, kar pomembno zmanjša pacientkino čustveno stisko. Medicinska sestra ima prav tako pomembno vlogo pri pacientkah, ki se zaradi endometrioze borijo z neplodnostjo in temelji na čustveni opori, razumevanju in odprti ter iskreni komunikaciji.
Ključne besede: endometrioza, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, terapevtski odnos, neplodnost
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 298; Prenosov: 12
Celotno besedilo (908,45 KB) |
7. Pomen zdravstveno vzgojnega dela za zdravo nosečnostKsenja Nahtigal Bambič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Nosečnost je naraven, a hkrati tudi kompleksen biološki in psihosocialni
proces, ki vključuje številne spremembe na telesni, čustveni in socialni ravni. V tem obdobju
sta pomembni ustrezna informiranost in podpora, do katere lahko pridemo s pomočjo
zdravstvene vzgoje nosečnic. Namen raziskave je preučiti pomen zdravstveno-vzgojnega dela
medicinskih sester pri spodbujanju zdrave nosečnosti.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela, pri
čemer smo uporabili vire iz strokovne in znanstvene literature ter polstrukturirani intervju.
Rezultati: Vzorec je predstavljalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 32 in 58 let.
Vse so delale na področju nosečnosti in porodništva. Vse intervjuvanke so povedale, da vsebina
zdravstvene vzgoje vključuje pripravo na porod, dojenje, zdrav življenjski slog, preprečevanje
škodljivih razvad ipd. Njihova razlaga pojma zdravstvene vzgoje se je razlikovala, saj so
nekatere to poudarile kot izobraževanje in informiranje, druge pa kot podporo, opolnomočenje
ali pomoč pri sprejemanju odločitev. Na učinkovitost po mnenju vseh intervjuvank vplivajo
podpora okolice, izobrazba nosečnice, sistemske omejitve ipd., pri čemer pa vse niso enotno
izpostavile ovir pri svojem delu. Najpogostejše težave medicinskih sester glede na odgovore
intervjuvank so jezikovne ovire, pomanjkanje časa in nizka zdravstvena pismenost. Pri
vprašanju o začetku zdravstvene vzgoje so se mnenja nekoliko razlikovala, saj je večina menila,
da bi se morala zdravstvena vzgoja začeti že med načrtovanjem nosečnosti, ena pa je poudarila,
da bi bilo smiselno z zdravstveno vzgojo začeti že v puberteti. Vloga medicinske sestre med
obravnavo nosečnice je bila opisana različno, in sicer od izvajanja predavanj, individualnega
svetovanja prek izvajanja postopkov v ambulanti do psihosocialne podpore. Vse intervjuvanke
se strinjajo o pomembnosti zdravstvene vzgoje, a je vsaka izmed njih izpostavila drugačen
razlog.
Razprava: Ugotovitve so pokazale, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri
informiranju, svetovanju in opolnomočenju nosečnic, nudijo pa tudi psihosocialno podporo.
Zdravstvena vzgoja nosečnic vključuje širok nabor vsebin, njena učinkovitost pa je močno
odvisna od različnih dejavnikov. Raziskava je dodatno osvetlila številne izzive, s katerimi se
medicinske sestre srečujejo pri izvajanju zdravstvene vzgoje. Pridobljene ugotovitve so lahko
osnova za nadaljnji razvoj strokovnih smernic in podpornih ukrepov za še bolj učinkovito
izvajanje zdravstvene vzgoje v prihodnje.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, nosečnost, medicinske sestre, oskrba
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 462; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,19 MB) |
8. Celostna obravnava pacienta na hemodializnem zdravljenjuBrigita Vokši, 2025, diplomsko delo Opis: Kronična ledvična bolezen je napredujoče stanje, ki vodi v trajno okvaro ledvične funkcije. V končnem stadiju pacienti potrebujejo nadomestno zdravljenje, najpogosteje v obliki hemodialize. Postopek zahteva redne terapije, ki precej vplivajo na pacientovo fizično, psihično in socialno stanje. Medicinska sestra ima osrednjo vlogo pri teh pacientih – skrbi za varno izvajanje dialize, spremljanje zapletov, zdravstveno vzgojo ter podporo in spodbudo pacientu. Celostna obravnava, ki upošteva pacientove individualne potrebe, bistveno prispeva k uspešnosti zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja. Namen diplomske naloge je proučiti celostno obravnavo pacienta na hemodializnem zdravljenju.
Ključne besede: hemodializa, celostna obravnava, odpoved ledvic, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,17 MB) |
9. Oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje : magistrsko deloSara Pangos, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava različne oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje otrok po razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. S finalizacijo ločitve se bivšima zakoncema v prihajajočih letih postavljajo vprašanja, ki so logistične, finančne in čustvene narave. Po ločitvi je potrebno obravnavati posamezne medsebojno povezane dele življenja, kot so logistika (kdo kje živi), finance (kdo od staršev kaj plačuje in kako to počne) ter starševske skrbi (kdo od bivših zakoncev skrbi za otroke in kdaj to počne). Navedena vprašanja se razreši s sporazumom o prekinitvi zakonske zveze, a slednje v resničnem življenju za ločene zakonce največkrat ni lahka naloga. Namen magistrskega dela je predstaviti izvajanje skupnega starševstva kot inovativen koncept in optimalno rešitev v korist otroka, ki pride v poštev pri razvezanih zakoncih ali zunajzakonskih partnerjih z otroki. Pri takšnem konceptu se varstvo in vzgoja izvajata na način, da se ustvarja videz življenjske skupnosti staršev, ki se je ohranila, pri čemer je zaradi poglavitne vloge, ki jo ima načelo otrokove koristi, ustrezno, da naj bo takšen način primarna rešitev izvajanja varstva in vzgoje otrok v primeru ločitve staršev. Konsistentnost stikov z obema staršema omogoči zadovoljevanje največje otrokove koristi po ločitvi staršev, zato skupno varstvo in vzgoja ni več zgolj možnost v postopku odločanja o skrbništvu in stikih, temveč daje sodišče pri odločanju glede skrbi za otroke izvajanju skupnega varstva in vzgoje prednost. Ključni poudarek dela je analiza treh oblik skupnega varstva in vzgoje: oblika gnezda, kjer otrok ostaja v istem domu, starša pa se izmenjujeta; oblika nihala, pri kateri otrok prehaja med domovoma staršev v določenih intervalih; in rezidenčna oblika, kjer otrok večinoma prebiva pri enem od staršev, a drugi ohranja pomembno vlogo pri odločitvah. Raziskava temelji na pravni analizi, sodni praksi in empiričnih podatkih o vplivu različnih modelov na otrokovo psihosocialno dobrobit. Ugotovitve kažejo, da skupno varstvo in vzgoja pozitivno vplivata na otrokovo emocionalno stabilnost, socialni razvoj in akademske dosežke ter zmanjšujeta tveganje za vedenjske težave, anksioznost in depresijo. Delo ponuja tudi primerjalno analizo tujih ureditev in raziskuje pravne možnosti prilagajanja modelov v slovenskem pravnem sistemu.
Ključne besede: skupno starševstvo, skupno varstvo in vzgoja, modeli skrbništva, načelo največje koristi otroka, razveza zakonske zveze, starševska skrb, otrokov psihosocialni razvoj, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 706; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,22 MB) |
10. ZDRAVSTVENA VZGOJA DOJEČE MATERE O PREHRANI V POPORODNEM OBDOBJUKatarina Prišel, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja predstavlja pomemben del promocije zdravja, saj ljudi spodbuja k izobraževanju in sprejemanju premišljenih odločitev za zdrav življenjski slog. Prehrana med nosečnostjo in dojenjem ima ključen vpliv na zdravje nosečnice oziroma doječe matere ter pomembno vpliva na razvoj ploda ali novorojenčka. Ustrezna prehrana prispeva k pravilni rasti otroka in spodbuja normalen potek nosečnosti. Že v fazi načrtovanja nosečnosti je smiselno posvetiti pozornost prehranskim navadam, jih po potrebi izboljšati ter prilagoditi življenjski slog za dobrobit matere in otroka. Namen raziskave je opredeliti pomen in potek zdravstvene vzgoje doječe matere o prehrani v poporodnem obdobju.
Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je bilo opravljeno na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbran je bil namenski vzorec, vključeval je šest mater starejših od osemnajst let, ki so v poporodnem obdobju dojile, ali še dojijo.
Rezultati: Vse intervjuvanke so povedale, da je zdravstvena vzgoja o prehrani v poporodnem obdobju zelo pomembna, a so informacije zdravstvenih delavcev o tem pomanjkljive, največ so izvedele iz izkušenj drugih doječih mater, knjig, prek interneta ter socialnih omrežij. Zdravstveni sistem in izobraževalne ustanove bi morali okrepiti podporo ženskam v času nosečnosti in po porodu z zagotavljanjem kakovostnih, dostopnih ter strokovno utemeljenih informacij o prehrani. Poseben poudarek naj bo na preventivi in ozaveščanju o ustrezni prehrani, ki prispeva k zdravemu razvoju otroka in dobremu počutju matere.
Razprava: Ugotovili smo, da ima zdravstvena vzgoja doječih mater o prehrani v poporodnem obdobju ključno vlogo, saj pravilna prehrana pomembno vpliva na kakovost materinega mleka, materino zdravje in optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: Prehrana v nosečnosti, prehrana v poporodnem obdobju, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 559; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,04 MB) |
