1. Percepcija zaposlenih o pomenu psihosocialnega svetovanja kot dejavniku psihološke varnosti na delovnem mestuAna Stražar, 2025, ni določena Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 51; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. |
3. |
4. RAZVOJ MEHKIH VEŠČIN ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVNO USPEŠNOSTMaja Mermolja, 2025, ni določena Opis: V sodobnem delovnem okolju mehke veščine, kot so komunikacija, empatija, timsko delo in
obvladovanje stresa, postajajo ključne za uspešnost organizacij. Čeprav njihov pomen narašča,
številna podjetja njihov razvoj še vedno obravnavajo premalo sistematično. Raziskava
obravnava vpliv razvoja mehkih veščin na zaposlene in poslovno uspešnost v izbranem
podjetju, ki intenzivno vlaga v to področje.
V teoretičnem delu naloge smo opredelili mehke veščine kot dopolnilo tehničnemu znanju in
izpostavili njihovo vlogo pri motivaciji, zavzetosti in zadržanju kadra. V empiričnem delu smo
s pomočjo intervjujev analizirali učinke na poslovno uspešnost.
Rezultati kažejo, da mehke veščine pozitivno vplivajo na zadovoljstvo, motivacijo in
učinkovitost zaposlenih, hkrati pa prispevajo k manjši fluktuaciji in boljši timski dinamiki.
Izkazujejo se kot pomemben dejavnik poslovne uspešnosti.
Ključne besede: Mehke veščine, poslovna uspešnost, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo pri
delu, zavzetost zaposlenih, fluktuacija kadrov, usposabljanje.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 74; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1002,13 KB) |
5. |
6. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 146; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,57 MB) |
7. Generacije v poslovnem okolju – razvoj in prehod kariereMARINA PAJIĆ IVANOVIĆ, 2025, ni določena Opis: Cilj je ove doktorske disertacije usporedba razvoja i tranzicije karijera pripadnika različitih generacija u Republici Hrvatskoj. Poseban naglasak u okviru karijernoga razvoja stavlja se na ostvarenje uporišta u karijeri, ispunjenje očekivanja u karijeri te zadovoljstvo karijerom, dok su u sklopu tranzicija u karijeri obrađeni generatori tranzicije, odnosno push i pull čimbenici. Istraživanje je provedeno upotrebom kombiniranoga pristupa kvantitativne i kvalitativne metodologije. U okviru karijernoga razvoja kvantitativno istraživanje provedeno je na uzorku zaposlenih u Republici Hrvatskoj (N = 497) te su rezultati pokazali da postoji statistički značajna razlika u karijernim uporištima među pripadnicima različitih generacija, i to u općoj menadžerskoj kompetenciji, autonomiji i neovisnosti, sigurnosti i stabilnosti te poduzetničkoj kreativnosti. Kada je riječ o ispunjavanju očekivanja u karijeri, hipoteza je djelomično potvrđena, i to za tvrdnju vezanu za financijski aspekt, a kada je riječ o zadovoljstvu karijerom, nije pronađena statistički značajna razlika među pripadnicima različitih generacija. Kvalitativni dio istraživanja u okviru ove teme, proveden s pomoću fokusnih grupa, pokazuje da je uloga sustava upravljanja ljudskim resursima u ispitivanim fenomenima karijernoga razvoja pasivna i administrativna. U okviru tranzicija u karijeri provedeno je kvantitativno istraživanje na uzorku (N = 349) ispitanika koji su u radnome odnosu i koji su imali iskustvo tranzicije, a rezultati su pokazali da ne postoji statistički značajna razlika u generatorima tranzicije. Važna praktična implikacija proizlazi iz kvalitativnoga istraživanja u kojemu su definirani push i pull čimbenici s pomoću provedenih intervjua, ali i dodatnoga kvantitativnog istraživanja uporišta i generatora tranzicije na uzorku (N = 101) zaposlenika specifične organizacije. Razlike koje su se pojavile u širemu uzorku, a nisu se replicirale u uzorku iz jedne organizacije, mogu se objasniti utjecajem organizacijskoga konteksta te donose važnu praktičnu implikaciju rada na način da organizacija može djelovati kao stabilizacijski faktor koji ublažava generacijske razlike u doživljaju karijernih vrijednosti.
Ključne besede: generacija, razvoj i tranzicija u karijeri, uporišta u karijeri, ispunjavanje očekivanja u karijeri, zadovoljstvo karijerom i generatori tranzicije (push i pull čimbenici)
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 129; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,50 MB) |
8. |
9. Vloga vrednot za karierni razvojLea Debevc, 2025, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo preučili vpliv osebnih vrednot na karierni razvoj posameznika, zlasti v povezavi s kariernim razvojem in zaposlitvijo. Poudarili smo, da osebne vrednote oblikujejo temeljni okvir za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na karierno pot, saj usmerjajo posameznika k ciljem, skladnim z njegovimi prepričanji in življenjskimi prioritetami. Raziskava je pokazala, da so vrednote ključne za izbiro poklica, dolgoročno zadovoljstvo in uspeh v karieri. Ugotovili smo, da usklajenost med vrednotami posameznika in organizacije vpliva na delovno uspešnost ter pripadnost zaposlenih. Podjetja, ki prepoznavajo in vključujejo vrednote svojih zaposlenih, ustvarjajo boljše delovno okolje, ki spodbuja inovativnost in dolgoročno rast. Vrednote se skozi življenje spreminjajo, zato je pomembno, da posamezniki redno reflektirajo in prilagajajo svojo kariero. Raziskava je potrdila, da zgodnje prepoznavanje in vključevanje vrednot v karierni razvoj pripomore k večji poklicni izpolnjenosti in zadovoljstvu. Pomembno je, da tako posamezniki kot institucije pri načrtovanju kariere in oblikovanju delovnega okolja vrednote postavijo v ospredje.
Ključne besede: osebne vrednote, kariera, karierni razvoj, zadovoljstvo s kariero, zaposlitev
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 174; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,35 MB) |
10. Zadovoljstvo na delovnih mestih učiteljev v osnovnih in srednjih šolah : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovMaja Vidervol, 2025, magistrsko delo Opis: Študija v magistrskem delu raziskuje zadovoljstvo učiteljev v povezavi z obsegom dela, doseženim nazivom in udeležbo na strokovnih izobraževanjih. Raziskava vključuje trenutno problematiko pomanjkanja kadra v vzgoji in izobraževanju, zaradi česar je bila v začetku leta uvedena nova plačna reforma. Cilj plačne reforme je izboljšanje delovnih pogojev in povečanje zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Raziskovalno vprašanje, ki ga obravnavano v raziskavi je, v kolikšni meri so učitelji zadovoljni s spremembami plačne reforme in ali menijo, da bodo spremembe pripomogle k povečanju zaposlitev na tem področju. Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodo raziskovanja. Za namen pridobitve podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil posredovan učiteljem na osnovne in srednje šole. Končni vzorec, ki je bil vključen v obdelavo podatkov je obsegal 340 v celoti in pravilno izpolnjenih odgovorov. Obdelava podatkov je bila analizirana s pomočjo statističnega paketa za družbene vede. Ugotovitve študije kažejo, da med skupinami učiteljev z različno delovno obremenitvijo in različnimi nazivi ni statistično značilnih razlik v stopnji zadovoljstva. Zadovoljstvo učiteljev pa je pozitivno povezano s pogostejšo udeležbo na izobraževanjih. Rezultati raziskave kažejo tudi, da možnost napredovanja ni ključni dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo učiteljev. Ugotovitve nakazujejo, da so učitelji nezadovoljni s spremembami plačne reforme in menijo, da spremembe ne bodo pripomogle k večjemu številu zaposlitev na tem področju. Rezultati raziskave pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo učiteljev. Prav tako lahko pripomorejo pri razvoju novih strategij, ki jih uvajajo zaradi izboljšanja delovnih pogojev v vzgoji in izobraževanju.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija, dejavniki zadovoljstva, napredovanje učiteljev, prenova plačnega sistema v javnem sektorju
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 162; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,47 MB) |
