1. Odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu LjubljanaNataša Arkar, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu, s poudarkom na izzivih in priložnostih, ki jih prinaša uvajanje novih tehnologij v zdravstveno prakso. Digitalna transformacija predstavlja eno ključnih usmeritev sodobnega zdravstva, saj omogoča večjo učinkovitost, preglednost procesov in kakovostnejšo oskrbo pacientov. Aktualnost raziskave temelji na dejstvu, da digitalizacija pomembno spreminja organizacijo dela ter vpliva na zadovoljstvo in pripravljenost zaposlenih, ki so ključni dejavnik uspešne implementacije.
Raziskava je bila izvedena z mešanim raziskovalnim pristopom, ki je vključeval kvalitativne intervjuje in kvantitativno anketiranje. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo številne prednosti digitalizacije, vendar ob tem izražajo tudi skrb zaradi pomanjkanja znanja, usposabljanja in tehnične podpore. Največjo oviro predstavlja pomanjkanje sistematičnega izobraževanja, ki vodi v odpor in negotovost. Ugotovljeno je bilo, da redna, praktično usmerjena usposabljanja pomembno krepijo samozavest zaposlenih in zmanjšujejo stres pri uporabi novih tehnologij. Prav tako so zaposleni izrazili potrebo po stalno dostopni IT-podpori ter večjem vključevanju v proces načrtovanja in uvajanja sprememb, saj to povečuje občutek lastništva nad uvedenimi rešitvami.
Poleg tehničnih vidikov je raziskava pokazala tudi pomen ohranjanja medosebnih odnosov, saj digitalizacija pogosto vodi v zmanjšanje osebnih stikov. Zato je nujno, da se digitalne rešitve dopolnjujejo s programi za krepitev timskega sodelovanja in pozitivne organizacijske klime. Sklepno lahko ugotovimo, da je digitalna transformacija v zdravstvu uspešna le, če se obravnava kot dolgoročen in strateško načrtovan proces, ki združuje tehnološki napredek z aktivnim vključevanjem zaposlenih ter zagotavljanjem stalne podpore in izobraževanja.
Ključne besede: digitalizacija, zdravstvo, zaposleni, zadovoljstvo pri delu, IT-podpora, izobraževanje, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 42; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,14 MB) |
2. |
3. Vpliv dela od doma na stres in zadovoljstvo zaposlenihAlja Knep, 2026, ni določena Opis: Delo od doma predstavlja pomemben del sodobne organizacije dela, ki bistveno vpliva na doživljanje stresa, zadovoljstvo in splošno počutje zaposlenih. Zaradi digitalizacije, razvoja telekomunikacijskih tehnologij in vse širše uporabe hibridnih modelov se je način opravljanja delovnih nalog močno spremenil, kar oblikuje vsakodnevne izkušnje zaposlenih. V magistrski nalogi smo proučevali vpliv dela od doma na stres in zadovoljstvo zaposlenih v državni upravi ter dejavnike, ki jih zaposleni prepoznavajo kot prednosti ali izzive te oblike dela. V teoretičnem delu smo opredelili delo od doma, predstavili njegov razvoj, vlogo telekomunikacijskih tehnologij ter prelomni vpliv pandemije COVID-19. Obravnavali smo tudi hibridne modele dela, njihove prednosti in slabosti, značilnosti dela od doma v Sloveniji, primernost posameznih poklicev ter prihodnje trende. Nadalje smo predstavili pojma stresa in zadovoljstva zaposlenih ter analizirali, kako posamezni vidiki dela na daljavo vplivajo na dobrobit zaposlenih. V empiričnem delu smo s spletno anketo in statistično analizo podatkov proučili, kako zaposleni ocenjujejo fleksibilnost kot prednost dela od doma in ali delo od doma povečuje občutek socialne izoliranosti. Prav tako smo skušali ugotoviti, kako odprava vsakodnevne vožnje vpliva na stres in zadovoljstvo anketirancev ter ali delo od doma otežuje ločevanje med delom in zasebnim življenjem. Preverili smo tudi vpliv dela na daljavo na pogostost kratkotrajnih bolniških odsotnosti ter morebitne razlike med moškimi in ženskami v zaznanem zmanjšanju stresa zaradi odprave vožnje. Ugotovili smo, da zaposleni delo od doma večinoma dojemajo kot pomembno prednost, predvsem zaradi večje fleksibilnosti in odprave vsakodnevne vožnje, ki pomembno zmanjšuje stres in povečuje zadovoljstvo pri delu. Večina anketirancev pri delu od doma ne zaznava socialne izoliranosti, prav tako pa med moškimi in ženskami ni razlik v zaznanem vplivu odprave vožnje na zmanjšanje stresa. Izkazalo se je, da zaposleni ne poročajo o težavah pri ločevanju med delom in zasebnim življenjem, rezultati pa kažejo tudi, da možnost dela od doma prispeva k manjšemu številu kratkotrajnih bolniških odsotnosti.
Ključne besede: delo od doma, fleksibilnost, zadovoljstvo, stres zaposlenih, socialna izoliranost, odprava vsakodnevne vožnje, bolniške odsotnosti
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. Model telerehabilitacije za bolnike z osteoartrozo kolenskega sklepaPetra Kotnik, 2026, ni določena Opis: Uvod: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je vodilni vzrok kronične bolečine, funkcionalne prizadetosti in zmanjšane kakovosti življenja. Kljub uveljavitvi terapevtske vadbe kot temelja konzervativnega zdravljenja ostaja dostop do kakovostne rehabilitacije omejen. Namen raziskave je bil celostno ovrednotiti učinkovitost telerehabilitacije pri bolnikih z OA kolenskega sklepa z vidika gibljivosti, bolečine, funkcije kolenskega sklepa, telesne dejavnosti, kakovosti življenja in zadovoljstva bolnikov.
Metode: V enocentrično randomizirano kontrolirano preskušanje je bilo vključenih 118 bolnikov z radiološko potrjeno OA kolenskega sklepa (stopnja 1–3 po Kellgren-Lawrenceovi lestvici; povprečna starost 63 let; 67 % žensk), randomiziranih v telerehabilitacijsko (TS; n = 57) ali kontrolno skupino z vadbenimi navodili v brošuri (KS; n = 61). Obe skupini sta izvajali enak 12-tedenski strukturiran vadbeni program, ki se je razlikoval izključno po načinu posredovanja. Izidi so bili merjeni pred intervencijo in po njej z goniometrijo, lestvicama NRS in WOMAC, vprašalnikoma IPAQ in SF-12 ter lastnima instrumentoma zadovoljstva in funkcionalne samoocene. Statistična analiza je temeljila na mešani analizi variance.
Rezultati: Interakcijski učinki skupina × čas niso bili statistično značilni pri gibljivosti, bolečini ali kakovosti življenja. Obe skupini sta dosegli klinično relevantna znotraj skupinska izboljšanja gibljivosti (TS: +7,45°; KS: +8,03°) in zmanjšanja bolečine (TS: -1,75; KS: -1,98 točke NRS). V TS so bila ugotovljena statistično visoko značilna izboljšanja na vseh dimenzijah WOMAC (p < 0,001; ?p2 = 0,195 do 0,410), skupni WOMAC v KS pa ni dosegel statistično zanesljivega izboljšanja. Raven telesne dejavnosti se ni statistično značilno spremenila. Funkcionalna samoocena je statistično značilno napovedala zadovoljstvo (R2 = 0,307; p < 0,001), pri čemer sta bila okorelost in gibljivost najmočnejša napovednika.
Razprava: Odsotnost medskupinskih razlik potrjuje funkcionalno ekvivalenco obeh pristopov in kaže, da je primarni mediator terapevtskega učinka strukturirana vadba in ne njen tehnološki okvir. TS je dosegla statistično zanesljivo izboljšanje skupnega WOMAC in telesne komponente kakovosti življenja, KS pa ne, kar nakazuje klinično relevantno prednost telerehabilitacije pri celovitem funkcionalnem napredku. Odsotnost spremembe telesne dejavnosti kaže, da vadba brez vedenjskih komponent ne zadostuje za preoblikovanje splošnih gibalnih vzorcev.
Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, terapevtska vadba, randomizirano kontrolirano preskušanje, funkcionalna rehabilitacija, kakovost življenja, zadovoljstvo bolnikov
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2026; Ogledov: 169; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,10 MB) |
5. Percepcija zadovoljstva z delom pri zaposlenih ženskah v državni upraviIrena Gjerkeš, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava percepcijo zadovoljstva z delom zaposlenih žensk v državni upravi, s poudarkom na ministrstvih, organih v sestavi ministrstev ter vladnih službah. V raziskavi smo se osredotočili na dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter doživljanje odnosov s sodelavci in nadrejenimi. Kljub pomenu obravnavane tematike je tako v mednarodnem kot tudi v slovenskem prostoru zaznati pomanjkanje raziskav s kvalitativno raziskovalno metodo, ki bi nam omogočila globlje razumevanje osebnih izkušenj ter subjektivnega doživljanja zadovoljstva pri delu zaposlenih v državni upravi. Prav tako opažamo odsotnost raziskav, ki bi se osredotočale na ženski spol, saj obstoječe raziskave obravnavajo zaposlene obeh spolov. Zaradi navedenega je bil naš namen, da ugotovimo, kateri dejavniki so za zaposlene ženske najbolj pomembni pri zadovoljstvu pri delu, kako jih doživljajo ter kako doživljajo odnose na delovnem mestu ter njihov pomen.
Raziskava temelji na kvalitativni raziskovalni metodi. V prvi fazi priprave magistrske naloge smo sistematično pregledali literaturo, nadalje smo zbrali empirične podatke z uporabo intervjujev. Naša raziskava je pokazala, da so intervjuvanke poleg plače, varnosti oziroma stabilnosti zaposlitve, možnosti dela na domu, vodenja in podpore izpostavile dejavnik medosebnih odnosov kot ključni element, ki ima pomembno vlogo pri njihovem zadovoljstvu pri delu. Izrazit poudarek so intervjuvanke namenile medosebnim odnosom, ki morajo temeljiti na spoštovanju, zaupanju, odprti komunikaciji, občutku slišanosti, vse to pa prispeva k oblikovanju njihovega doživljanja zadovoljstva pri delu. Pomen posameznih dejavnikov je povezan z osebnimi okoliščinami, delovnimi izkušnjami ter življenjskim obdobjem intervjuvank.
Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razumevanju kompleksnosti doživljanja zaposlenih žensk v državni upravi in odpirajo prostor za izboljšanje praks na področju upravljanja človeških virov, ki mora stremeti k izboljšanju in dolgoročnemu zadovoljstvu zaposlenih, saj se povezuje z motivacijo, fluktuacijo kadrov, absentizmom ter se lahko posledično odraža tudi v učinkovitosti in kakovosti javnih storitev.
Ključne besede: kvalitativna raziskava, zadovoljstvo z delom, dejavniki zadovoljstva pri delu, zaposlene ženske, državna uprava, medosebni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2026; Ogledov: 171; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,29 MB) |
6. Komunikacijske preference študentov v visokem šolstvuKsenija Korenjak Kramar, Karmen Erjavec, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: visokošolske ustanove, komunikacijske prakse, komunikacija ustanov, digitalno komuniciranje, študenti, komunikacijska pričakovanja, zadovoljstvo študentov, kvalitativne raziskave, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 192; Prenosov: 2
Celotno besedilo (423,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. POMEN PROMOCIJE ZDRAVJA ZA USPEŠNOST NA DELOVNEM MESTUMaja Milić, 2026, diplomsko delo Opis: MILIĆ, Maja: Pomen promocije zdravja za uspešnost na delovnem mestu
Uvod in namen: Cilj diplomske naloge je raziskati vpliv promocije zdravja in z njim povezano uspešnost na delovnem mestu, s poudarkom na psihofizičnem počutju zaposlenih ter zmanjševanju bolniških odsotnosti. Namen naloge je osvetliti pomen načrtnega spodbujanja zdravja kot strateške usmeritve organizacij za doseganje večje produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili metodo analize znanstvene in strokovne literature s področja promocije zdravja in delovne učinkovitosti. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, opravljeni z anketnim vprašalnikom, ki je vključeval 23 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo
54 zaposlenih iz trgovskega podjetja Lidl. Rezultati: Rezultati kažejo, da promocija zdravja pozitivno vpliva na fizično in duševno počutje zaposlenih ter na njihovo delovno motivacijo. Zaposleni programom pripisujejo pomembno vlogo pri izboljšanju vzdušja, zmanjšanju stresa in večji delovni zavzetosti. Uporabnost: Naloga ponuja konkretna priporočila za organizacije, ki želijo izboljšati počutje zaposlenih ter znižati stroške bolniških odsotnosti z uvedbo sistematičnih ukrepov promocije zdravja. Omejitve: Raziskava je bila izvedena le v enem podjetju in na manjšem vzorcu, zato ugotovitve niso v celoti posplošljive. Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem.
Tip dela: diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 33(48) str., 3 pregl., 20 gr., 1 sl., 1 pril., 23 vir. Mentorica (I. Veljić), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 334; Prenosov: 13
Celotno besedilo (602,85 KB) |
8. Vpliv motivacijskih faktorjev na produktivnost zaposlenih v izbranem podjetjuAleš Drnovšek, 2026, diplomsko delo Opis: V izbranem podjetju smo opazovali zadovoljstvo zaposlenih in ugotovili različne ravni zadovoljstva, zato smo želeli raziskati vzrok za takšno stanje, saj je zadovoljstvo zaposlenih pomemben dejavnik za poslovodstvo podjetja. S pregledom literature smo pridobili znanje, potrebno za razumevanje zadovoljstva, in izvedli anonimen anketni vprašalnik in strukturirane intervjuje za pridobitev informacij, potrebnih za raziskavo problema. Ugotovili smo, da so najmočnejši motivacijski dejavniki medosebni odnosi, varnost zaposlitve in nezadovoljstvo z ravnjo plač in plačnih sistemov. Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv različnih motivacijskih dejavnikov na produktivnost zaposlenih in na osnovi ugotovitev predlagati različne možnosti za izboljšanje splošnega zadovoljstva, motiviranosti in produktivnosti zaposlenih.
Ključne besede: motivacija, produktivnost, zadovoljstvo, organizacija, zaposleni.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2026; Ogledov: 433; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,73 MB) |
9. |
10. |
