1. Vpliv hibridnega dela na zadovoljstvo administrativnih delavk v slovenskih organzacijah : magistrska nalogaSabina Borse Hren, 2026, magistrsko delo Ključne besede: hibridno delo, zadovoljstvo zaposlenih, administrativno delo, pripadnost, zasebno življenje, delovno življenje, pravičnost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (896,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Pomen kombiniranja načinov vodenja za zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvuAna Klančar, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vodenje je proces, s katerim vodja z ustrezno izbiro vodenja, znanjem in presojo vpliva na zaposlene v organizaciji. Z naštetimi koncepti vodja in njegovi zaposleni razrešujejo zastavljene cilje v organizaciji. V zdravstvu velja, da mora vodja poznati osnovne funkcije vodenja, saj lahko potem tako izbere način, za katerega meni, da je najustreznejši. Pomembno je tudi kombiniranje načinov vodenja med seboj, ki v dani in predvsem nepredvidljivi situaciji pripomorejo k najboljšim rešitvam. Namen magistrskega dela je bil usmerjen v teoretično opredelitev različnih načinov vodenja, ki so v povezavi z zadovoljstvom zaposlenih. Temu je sledila kvalitativna raziskovalna metodologija, v katerem smo s pomočjo pregleda sodobne znanstvene in strokovne literature želeli proučiti pomen kombiniranja načinov vodenja za zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu.
Metodologija: Zasnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu, uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metasintezo sistematičnega pregleda znanstvene in strokovne literature. V pregled smo s pomočjo dodatnih izključitvenih kriterijev vključili podatkovne baze PubMed, Google Schoolar, CINAHL, dLib in MedLine. Glavni izključevalni pogoji so bili, da smo za raziskovanje uporabili objave od leta 2012 do 2024, brezplačno dostopnost zadetkov v polnem besedilu ter ključne besede in besedne zveze vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo. Proces iskanja, analize in obdelave dobljene literature je potekal marca 2024. V izbor za končno analizo smo iz skupnega nabora 212 enot literature na koncu vključili 24 enot.
Rezultati: Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo 24 enot literature, so dokazali, da je povezovanje različnih načinov vodenja med seboj v zdravstvu ključnega pomena. Kombiniranje vodenj med seboj ne temelji samo na kakovostni in celostni oskrbi pacientov, temveč tudi v zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu. Vključevanje načinov vodenja v zdravstveno obravnavo pacienta in izvajanje je ključ do uspešnega obvladovanja morebitnih sprememb v delovni skupini, ki bi lahko ob neobvladovanju določenih situacij vplivale na uspešnost organizacije. Z vidika pozitivnih končnih rezultatov, uspešno opravljenih zastavljenih ciljev in zadovoljstva zaposlenih v zdravstveni organizaciji ugotavljamo tudi, da je transformacijsko vodenje najustreznejše za vodenje v zdravstvu v slovenskem prostoru in tudi drugod v svetu.
Razprava: Analiza pregleda strokovne in znanstvene literature je pokazala, da se o vodenju in kombiniranju različnih načinov vodenja med seboj ter zadovoljstvu zaposlenih v zdravstvenih organizacijah pri nas in drugod v svetu piše že vrsto let. Glede na naše raziskave ugotavljamo, da sta ustrezna izbira načina vodenja in njihova medsebojna kombinacija v različnih situacijah pomembni tako za zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu kot tudi za kakovostno, celostno in varno obravnavo pacientov.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo.
Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvo.
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 196; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,11 MB) |
4. Analiza komuniciranja v hibridnih delovnih okoljih: Primerjava med klasičnim in digitalnim komuniciranjemIvana Jug, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava komuniciranje v hibridnih delovnih okoljih s poudarkom na primerjalni analizi klasičnega (osebnega) in digitalnega komuniciranja. Aktualnost raziskave izhaja iz vse večje razširjenosti hibridnih oblik dela, ki pomembno vplivajo na organizacijo dela, komunikacijske procese in medosebne odnose v organizacijah.
Namen naloge je bil analizirati zaznano učinkovitost različnih komunikacijskih kanalov ter preučiti njihovo povezanost s kakovostjo komunikacije, z zadovoljstvom zaposlenih, medosebnim zaupanjem, organizacijsko klimo in zaznanimi izzivi digitalnega komuniciranja. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v hibridnih delovnih okoljih.
Rezultati kažejo, da je izbira komunikacijskega kanala situacijsko pogojena. Osebna komunikacija se izkazuje kot primernejša pri kompleksnih in odnosno zahtevnih nalogah, medtem ko digitalna komunikacija učinkoviteje podpira hitro izmenjavo informacij, rutinske naloge in sledljivost komunikacije. Ugotovljeno je bilo tudi, da pogostost uporabe posameznega kanala ni nujno povezana z njegovo zaznano učinkovitostjo.
Pomembna ugotovitev raziskave je statistično značilna pozitivna povezanost med kakovostjo komunikacije in zadovoljstvom zaposlenih. Kakovost komunikacije se je izkazala kot pomemben dejavnik tudi pri zaznavi medosebnega zaupanja in organizacijske klime. Rezultati hkrati opozarjajo na izzive digitalnega komuniciranja, kot so informacijska preobremenjenost, motnje pri delu in občutek stalne dosegljivosti.
Sklepno ugotavljamo, da klasično in digitalno komuniciranje delujeta komplementarno, pri čemer je učinkovitost komunikacije odvisna predvsem od njene kakovosti in situacijske ustreznosti.
Ključne besede: Hibridno delo, organizacijsko komuniciranje, digitalna komunikacija, osebna komunikacija, zadovoljstvo zaposlenih, medosebno zaupanje, organizacijska klima
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2026; Ogledov: 209; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. |
6. Vpliv dela od doma na stres in zadovoljstvo zaposlenihAlja Knep, 2026, ni določena Opis: Delo od doma predstavlja pomemben del sodobne organizacije dela, ki bistveno vpliva na doživljanje stresa, zadovoljstvo in splošno počutje zaposlenih. Zaradi digitalizacije, razvoja telekomunikacijskih tehnologij in vse širše uporabe hibridnih modelov se je način opravljanja delovnih nalog močno spremenil, kar oblikuje vsakodnevne izkušnje zaposlenih. V magistrski nalogi smo proučevali vpliv dela od doma na stres in zadovoljstvo zaposlenih v državni upravi ter dejavnike, ki jih zaposleni prepoznavajo kot prednosti ali izzive te oblike dela. V teoretičnem delu smo opredelili delo od doma, predstavili njegov razvoj, vlogo telekomunikacijskih tehnologij ter prelomni vpliv pandemije COVID-19. Obravnavali smo tudi hibridne modele dela, njihove prednosti in slabosti, značilnosti dela od doma v Sloveniji, primernost posameznih poklicev ter prihodnje trende. Nadalje smo predstavili pojma stresa in zadovoljstva zaposlenih ter analizirali, kako posamezni vidiki dela na daljavo vplivajo na dobrobit zaposlenih. V empiričnem delu smo s spletno anketo in statistično analizo podatkov proučili, kako zaposleni ocenjujejo fleksibilnost kot prednost dela od doma in ali delo od doma povečuje občutek socialne izoliranosti. Prav tako smo skušali ugotoviti, kako odprava vsakodnevne vožnje vpliva na stres in zadovoljstvo anketirancev ter ali delo od doma otežuje ločevanje med delom in zasebnim življenjem. Preverili smo tudi vpliv dela na daljavo na pogostost kratkotrajnih bolniških odsotnosti ter morebitne razlike med moškimi in ženskami v zaznanem zmanjšanju stresa zaradi odprave vožnje. Ugotovili smo, da zaposleni delo od doma večinoma dojemajo kot pomembno prednost, predvsem zaradi večje fleksibilnosti in odprave vsakodnevne vožnje, ki pomembno zmanjšuje stres in povečuje zadovoljstvo pri delu. Večina anketirancev pri delu od doma ne zaznava socialne izoliranosti, prav tako pa med moškimi in ženskami ni razlik v zaznanem vplivu odprave vožnje na zmanjšanje stresa. Izkazalo se je, da zaposleni ne poročajo o težavah pri ločevanju med delom in zasebnim življenjem, rezultati pa kažejo tudi, da možnost dela od doma prispeva k manjšemu številu kratkotrajnih bolniških odsotnosti.
Ključne besede: delo od doma, fleksibilnost, zadovoljstvo, stres zaposlenih, socialna izoliranost, odprava vsakodnevne vožnje, bolniške odsotnosti
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2026; Ogledov: 268; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,61 MB) |
7. POMEN PROMOCIJE ZDRAVJA ZA USPEŠNOST NA DELOVNEM MESTUMaja Milić, 2026, diplomsko delo Opis: MILIĆ, Maja: Pomen promocije zdravja za uspešnost na delovnem mestu
Uvod in namen: Cilj diplomske naloge je raziskati vpliv promocije zdravja in z njim povezano uspešnost na delovnem mestu, s poudarkom na psihofizičnem počutju zaposlenih ter zmanjševanju bolniških odsotnosti. Namen naloge je osvetliti pomen načrtnega spodbujanja zdravja kot strateške usmeritve organizacij za doseganje večje produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili metodo analize znanstvene in strokovne literature s področja promocije zdravja in delovne učinkovitosti. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, opravljeni z anketnim vprašalnikom, ki je vključeval 23 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo
54 zaposlenih iz trgovskega podjetja Lidl. Rezultati: Rezultati kažejo, da promocija zdravja pozitivno vpliva na fizično in duševno počutje zaposlenih ter na njihovo delovno motivacijo. Zaposleni programom pripisujejo pomembno vlogo pri izboljšanju vzdušja, zmanjšanju stresa in večji delovni zavzetosti. Uporabnost: Naloga ponuja konkretna priporočila za organizacije, ki želijo izboljšati počutje zaposlenih ter znižati stroške bolniških odsotnosti z uvedbo sistematičnih ukrepov promocije zdravja. Omejitve: Raziskava je bila izvedena le v enem podjetju in na manjšem vzorcu, zato ugotovitve niso v celoti posplošljive. Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem.
Tip dela: diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 33(48) str., 3 pregl., 20 gr., 1 sl., 1 pril., 23 vir. Mentorica (I. Veljić), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 423; Prenosov: 14
Celotno besedilo (602,85 KB) |
8. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 596; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,33 MB) |
9. |
10. |
