1. Pravne praznine v zastareli zakonodaji : doktorska disertacijaBlaž Marinčič Udvanc, 2026, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava pravne praznine zaradi zastarele zakonodaje. Struktura doktorske disertacije je razdeljena na teoretični del in raziskovalni del, ki je razdeljen na dve raziskavi. V teoretičnem delu se je oblikovalo koncept pravne praznine, ki nastane zaradi zastarele zakonodaje. Znotraj tega koncepta se je preučevalo veljavne predpise, ki nimajo več učinkovitih pravnih učinkov. Prvi del raziskave je posvečen analizi primerov iz različnih držav, kjer je bilo opaženo, da zaradi zastarele zakonodaje nastajajo pravne praznine. V tem delu raziskave se je ugotavljalo okoliščine, ki botrujejo nastanku zastarele zakonodaje, ki je razlog za nastanek pravne praznine. Prvemu delu z analizo primerov je sledil drugi del raziskave z analizo sodnih odločb. Na podlagi opravljene analize sodnih odločb je bilo ugotovljeno, da med sodišči obstaja podobnost glede soočanja s problematiko pravnih praznin, ki so nastale zaradi zastarele zakonodaje. Ugotovljeno je bilo, da sodišča uporabljajo dva načina reševanja omenjene problematike, nadalje pa je bilo znotraj vsakega od načinov ugotovljeno, da je sestavljen iz treh korakov, ki so razvidni iz obrazložitev sodnih odločb in so skupni reševanju tovrstnih pravnih praznin. Prvi ugotovljeni način reševanja je bil poimenovan doktrina treh korakov, drugi pa je bil poimenovan invertirana doktrina treh korakov. Prvi se začne z ugotovitvijo sodišča o obstoju pravne praznine in konča z ugotovitvijo okoliščine za zastarelost ureditve, drugi pa se začne iz obratne smeri, in sicer z ugotavljanjem sodišča, kaj je okoliščina, ki je povzročila zastarelost, konča pa se s tretjim korakom potrditve pravne praznine. Obema doktrinama je skupen drugi korak, ki predstavlja ugotovitev razloga obstoja zastarelosti zakonodajne ureditve. Skozi rezultate opravljene raziskave je bil izoblikovan nov pravni pojem, ki je bil poimenovan temporalno impeditivna pravna praznina. Doktorska disertacija je teoretično in empirično utemeljila obstoj takšne pravne praznine in ugotovila način, kako sodišča rešujejo to problematiko. Rezultati obeh analiz so po opravljeni sintezi pokazali, da zastarela zakonodajna ureditev lahko povzroči nastanek takšne pravne praznine.
Ključne besede: pravna praznina, zastarela zakonodaja, pravni učinki, pravna veljavnost, pravni okvir
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 93; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
2. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene in zakonske omejitve : magistrsko deloBarbara Mežnarič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene v Sloveniji in Belgiji ter analizira vpliv teh ureditev na operativno delovanje policije in varstvo temeljnih pravic posameznika. Raziskava izhaja iz spoznanja, da hiter tehnološki razvoj brezpilotnih sistemov odpira nova varnostna, pravna in etična vprašanja zlasti glede zakonitosti, sorazmernosti in nadzora nad posegi v zasebnost. Namen raziskave je bil primerjalno proučiti pravni okvir obeh držav, oceniti njegovo učinkovitost z vidika varnosti in varstva osebnih podatkov ter analizirati vpliv pravnih pristopov na operativne postopke policije. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize nacionalne in evropske zakonodaje, primerjalno-pravnega pristopa ter empirične metode polstrukturiranih intervjujev s strokovnima predstavnikoma obeh policijskih sistemov. Ugotovitve kažejo, da se slovenski in belgijski model razlikujeta predvsem v regulatorni filozofiji. Belgijski sistem temelji na specializirani regulaciji in formaliziranem upravljanju tveganj z večnivojskim institucionalnim nadzorom, medtem ko slovenski model uporabo brezpilotnih zrakoplovov integrira v obstoječi sistem policijskih pooblastil ter poudarja ustavnopravno zadržanost in načelo sorazmernosti. Razlike v pravni ureditvi se neposredno odražajo v operativni praksi in obsegu preventivne uporabe tehnologije. Raziskava še ugotavlja, da evropski letalski pravni okvir zagotavlja tehnično harmonizacijo, medtem ko policijsko operativni vidik ostaja v pristojnosti držav članic. Popolna unifikacija ni realna, možna pa je postopna konvergenca minimalnih standardov. Delo prispeva k poglobljenemu razumevanju razmerja med tehnološkim razvojem, varnostjo in varstvom človekovih pravic ter ponuja usmeritve za nadaljnji razvoj zakonite in sorazmerne uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijskih postopkih.
Ključne besede: brezpilotni zrakoplovi, policija, varstvo zasebnosti, sorazmernost, harmonizacija pravil EU, zakonodaja, varnost
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 124; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,06 MB) |
3. The public community and identity in the legal protection of archaeological heritage in SloveniaAndrej Magdič, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: javna arheologija, dediščinske skupnosti, kulturna dediščina, zakonodaja, participativni dediščinski diskurz, kolektivni spomin, identiteta, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2026; Ogledov: 276; Prenosov: 3
Celotno besedilo (403,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pravo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicJernej Letnar Černič, 2026, znanstvena monografija Opis: Evropska celina temelji na vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, pluralizma, enakosti in solidarnosti. Clovekovo dostojanstvo je temeljna vrednota varstva človekovih pravic in temeljnih svobošcin. Brez nje se demokratična in pravna država ne more vzpostaviti in polno zaživeti. Evropske države so po grozodejstvih druge svetovne vojne vzpostavile regionalni sistem varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je v preteklih sedmih desetletjih in pol prerastel v najučinkovitejši sodni sistem za njihovo varstvo. Pričujoča znanstvena monografija, kot ena med prvih takšnih v slovenskem prostoru, obravnava in analizira pravo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (Evropska konvencija) ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (Evropsko sodišče). Njen namen je znanstveno analizirati obseg in pravno naravo najpomembnejših človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih varuje Evropska konvencija. Evropske države so jo po drugi svetovni vojni oblikovale in sprejele ne z namenom sprejetja nezavezujočih in programskih zavez. Nasprotno, želele so oblikovati robusten nadzorni mehanizem, kamor se lahko obrnejo posamezniki, če države pogodbenice ne morejo ali nočejo učinkovito zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V petinsedemdesetih letih svojega obstoja sta Evropska konvencija in Evropsko sodišce s pomočjo svojih različnih doktrin, od polja proste presoje do evropskega soglasja – izpolnila visoka pričakovanja in doživela razcvet ter danes predstavljata daleč najbolj učinkovit sistem za varstvo človekovih pravic na regionalni ravni. Pravo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic Evropsko sodišče je po izčrpanju domačih pravnih sredstev dostopno vsem skoraj sedemsto milijonom prebivalcev šestinštiridesetih držav pogodbenic, ki se v zadnjih desetletjih množicno obračajo nanj, ker jim domače državne oblasti ne zmorejo ali ne želijo nuditi učinkovitega sodnega varstva njihovih pravic in temeljnih svoboščin. Da prebivalstvo Evropsko sodišče jemlje resno, kaže desettisoče pritožb, ki jih nanj vložijo vsako leto. Evropska konvencija in Evropsko sodišče sta dosegla takšno razpoznavnost, da se nanju zanašajo običajni ljudje, od študentov, upokojencev, brezdomcev in voznikov tovornjakov do nosilcev javnih funkcij. Evropsko sodišče je v zadnjih desetletjih razvilo bogato sodno prakso glede državnih obveznosti, od varstva pred kršitvami državnih oblasti do varstva pred podnebnimi spremembami. Evropska konvencija je vse od pristopa slovenske države leta 1994 zanjo izjemno pomembna, saj je pripomogla k ugotovitvi sistematičnih in splošnih kršitev človekovih pravic, njihovi odpravi in izboljšanju njihovega varstva. Hkrati sistem Evropske konvencije predstavlja pomemben nadzorni mehanizem nad delovanjem institucij slovenske pravne države, ko iz različnih razlogov zanemarjajo njihovo varstvo. Človekove pravice je vedno najlažje in najbolj učinkovito varovati doma, v domačem pravnem sistemu. Ko domače varstvo odpove, lahko Evropsko sodišče pritožnikom zagotovi učinkovito varstvo njihovih pravic in temeljnih svoboščin. Monografija v slovenski prostor prinaša analizo pravne narave in obsega najpomembnejših človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodne prakse Evropskega sodišča. V tej luci komentar najpomembnejših členov Evropske konvencije predstavlja prispevek k ponotranjenju njenih vrednot, nacel in pravil ter izboljšanju varstva človekovih pravic v slovenskem pravnem redu. Njen namen je, da jo vzamejo v roke uporabniki v institucijah slovenske pravne in demokraticne države, deležniki v civilni družbi, profesorji in študenti v akademskem prostoru, ter tudi obicajni ljudje. Ta monografija želi postati pripomoček pri običajnem delu vseh, ki se bodisi vsakodnevno bodisi občasno srečujejo z Evropsko konvencijo ali sodno prakso Evropskega sodišča.
Ključne besede: zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 18.05.2026; Ogledov: 355; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,13 MB) |
5. Socialno varstvo in obvladovanje revščine v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko deloPia Šemec, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava primerjavo sistemov socialnega varstva in obvladovanja revščine v Sloveniji in na Hrvaškem. Namen je bil ugotoviti razlike in podobnosti med državama pri zagotavljanju socialne varnosti ter oceniti učinkovitost ukrepov za zmanjševanje revščine. Uporabljene so bile tri metode dela: deskriptivna, primerjalna in razlagalna. Ugotovili smo, da Slovenija ureja pravice iz javnih sredstev prek centraliziranega sistema centrov za socialno delo in enotnega postopka, medtem ko je Hrvaška s krovnim zakonom, t. i. »Zakonom o socijalnoj skrbi«, in ustanovitvijo zavoda za socialno delo, katerega uradno ime je »Hrvatski zavod za socijalni rad«, šele nedavno poenotila prej razdrobljen sistem. Glavne ugotovitve kažejo, da Slovenija namenja višje socialne prejemke (npr. denarna socialna pomoč za samsko osebo je skoraj trikrat višja kot hrvaška temeljna denarna pomoč, višje so tudi minimalne pokojnine in družinski prejemki). Posledično socialni transferji v Sloveniji močneje znižujejo revščino – stopnja tveganja revščine znaša 13 %, v Hrvaški pa 18 % (leto 2022). Slovenija dosega bistveno nižjo materialno prikrajšanost in manjšo dohodkovno neenakost. Hkrati je slovenska zakonodaja preglednejša za uporabnika, na Hrvaškem pa so postopki uveljavljanja pravic tradicionalno bolj birokratski, čeprav se to z reformami izboljšuje. Raziskava potrjuje, da je močna socialna država povezana z boljšimi družbenimi izidi. Hrvaška, ki je zgodovinsko zaostajala, z intenzivnimi reformami do neke mere zmanjšuje vrzel (npr. do leta 2020 je znižala splošno revščino in povečala nekatere prejemke), vendar ostajajo izzivi, zlasti visoka revščina starejših. Metodološko prispeva delo nov celovit prikaz dveh držav, kar je uporabno za stroko (načrtovalce socialnih politik, mednarodne primerjalne analize) in za znanost (razumevanje vpliva različnih modelov socialne države na revščino). Ugotovitve so uporabne pri nadgradnji obeh sistemov: Slovenija lahko ohrani prednosti in naslovi opažene trende (npr. naraščanje dolgotrajne revščine), Hrvaška pa lahko črpa iz slovenskih izkušenj pri okrepljenem financiranju socialnih programov in poenostavitvi dostopa do pravic. Čeprav imata obe državi formalno vzpostavljene celovite sisteme socialnega varstva, so razlike v obsegu in učinkovitosti teh sistemov znatne. Za nadaljnje zniževanje revščine bo potrebna kontinuiteta socialne politike – v Sloveniji ohranjanje (in prilagajanje) dosežene ravni socialne zaščite, na Hrvaškem pa nadaljnje zviševanje minimalnih standardov in odpravljanje administrativnih ovir. Raziskava s tem nudi podlago za takšne izboljšave in poudarja pomen socialne države pri zagotavljanju dostojnega življenja vseh državljanov.
Ključne besede: zakonodaja, centraliziran sistem socialnega varstva, socialni prejemki, sistemski ukrepi, socialna država
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 353; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,90 MB) |
6. Učinkovitost sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Republiki Sloveniji : zaključno poročilo raziskovalnega projekta v okviru ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024«Eneja Drobež, David Bogataj, Marija Bogataj, Aleš Bunderšek Krempl, Andreja Čuk Pavkovič, Suzanna Mežnarec Novosel, Sabina Zgaga Markelj, Tonja Zemljak, Tamara Udovič, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: avtorske pravice, avtorsko pravo, kolektivno upravljanje, zakonodaja, sorodne pravice, upravljanje avtorskih pravic, upravljanje sorodnih pravic
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2026; Ogledov: 598; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 : magistrsko deloVesna Glavati, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 obravnava kazenskopravni položaj kaznivih dejanj nevarne vožnje v cestnem prometu in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, kot ju določa slovenska kazenska zakonodaja. V praktičnem delu je analiza dopolnjena s primerjalno-pravnim pregledom nemške in hrvaške ureditve ter sodne prakse drugostopenjskih in tretjestopenjskih sodišč. Primerjalna analiza pokaže, da sta kazenskopravna konstrukcija in sodna interpretacija prometnih kaznivih dejanj v Nemčiji in na Hrvaškem pogosto doslednejši in normativno jasneje opredeljeni. Nemška sodna praksa, ki temelji na bogati večletni precedenčni tradiciji, omogoča bolj enotno odločanje ter jasno razmejitev stopenj nevarnosti in oblik krivde. Hrvaška ureditev je slovenski sicer bližja, a tudi tam se pojavljajo težave s konsistentnostjo sodnih odločitev. V slovenskem prostoru pa se kaže izrazita neenotnost uporabe temeljnih kazenskopravnih pojmov, saj sodišča pri presoji pogosto uporabljajo različna merila, kar vodi v razdrobljeno in nepredvidljivo sodno prakso. Empirični del zajema analizo odločb drugostopenjskih in tretjestopenjskih slovenskih, hrvaških in nemških sodišč. Poleg tega so izvedeni anonimni poglobljeni intervjuji s sodniki in tožilcem, ki obravnavajo izzive pri dokazovanju in interpretaciji ključnih elementov kaznivih dejanj v praksi. Primerjalna analiza razkriva pomembne razlike v razumevanju in uporabi ključnih kazenskopravnih pojmov. Sodna praksa v Nemčiji je bolj ustaljena in dosledna, kar omogoča bolj predvidljivo in enotno odločanje. Sodna praksa v Sloveniji in na Hrvaškem potrebuje večjo transparentnost odločb in enoten standard za dokazovanje. Magistrsko delo potrjuje, da obstajajo pomembne razlike v razumevanju in uporabi kazenskopravnih institutov, kar vpliva na pravno varnost. Poudarjajo potrebo po poenotenju pravne prakse ter bolj jasni zakonodajni in teoretični opredelitvi pojmov, ki so ključni za kazenskopravno presojo ravnanj v cestnem prometu.
Ključne besede: kazensko pravo, varnost cestnega prometa, zakonodaja, teorija, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 663; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,40 MB) |
8. |
9. |
10. |
