1. Podnebne spremembe in ekonomske posledice : sanacija posledic, vpliv na vrednost nepremičnin in investicije v SlovenijiTijana Janković, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Podnebne spremembe in ekonomske posledice: sanacija posledic, vpliv na vrednost nepremičnin in investicije v Sloveniji raziskuje vpliv podnebnih sprememb na nepremičninski sektor v Sloveniji po letu 2022, s poudarkom na ekonomskih, zakonodajnih in zavarovalniških vidikih. Namen raziskave je podati celovit vpogled v to, kako ekstremni vremenski pojavi, zlasti poplave in požari, vplivajo na vrednost nepremičnin, investicijske odločitve in obstoječe mehanizme prilagajanja, vključno z zakonodajo, državno pomočjo in zavarovalniškimi politikami. Glavni cilji dela so bili: analizirati kratkoročne in dolgoročne posledice podnebnih sprememb na cene in povpraševanje po nepremičninah; proučiti zakonodajo Republike Slovenije in Evropske unije na področju prilagajanja nepremičnin; oceniti vlogo zavarovalnic pri obvladovanju tveganj in raziskati vpliv podnebnih tveganj na odločitve investitorjev. Poseben poudarek je namenjen tudi državni pomoči, kot so predplačila, subvencije in investicije v sanacijo po poplavah leta 2023, ter njeni učinkovitosti pri stabilizaciji nepremičninskega trga. Empirična analiza je pokazala, da podnebne spremembe pomembno vplivajo na vrednost nepremičnin. Na ogroženih območjih vrednost stagnira ali pada, medtem ko v varnejših regijah, kot sta Ljubljana in Obala, še naprej narašča. Kupci po letu 2022 pogosteje iščejo individualne hiše na varnih lokacijah. Ugotovljeno je bilo, da je bila državna pomoč v regijah, kot sta savinjska in gorenjska, ključna za hitro obnovo, vendar so bile večstanovanjske stavbe pogosto zapostavljene. Zavarovalnice se odzivajo z višanjem premij in širšimi kritji, a dostopnost zavarovanja ostaja problematična na najbolj ogroženih območjih. Sklepno delo potrjuje tri raziskovalne hipoteze: podnebne spremembe znatno vplivajo na vrednost nepremičnin, sanacijski ukrepi so bili osredotočeni predvsem na individualne hiše, kar je ustvarilo neuravnoteženost pri obnovi, in hitrejše okrevanje nepremičninskega trga je bilo zaznano tam, kjer je bila zagotovljena obsežna finančna pomoč. Delo s tem prispeva k boljšemu razumevanju podnebno pogojenih tveganj v nepremičninskem sektorju ter ponuja priporočila za razvoj trajnostne, odporne in zakonodajno podprte nepremičninske politike v Sloveniji.
Ključne besede: podnebne spremembe, ekonomske posledice, nepremičnine, sanacija, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 199; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Zaposlitveni postopek v slovenski zakonodajiSandra Jene, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Zaposlitveni postopek v slovenski zakonodaji analizira pravne zahteve, ki urejajo zaposlovanje v Sloveniji. Poudarek je na Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je temeljni pravni akt za urejanje delovnih razmerij in s tem vključujoče dejavnosti. Zakon določa pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev ter ureja vse faze zaposlovanja. Postopek zaposlovanja se začne s pripravo in objavo razpisa za delovno mesto, kjer je naloga delodajalca, da so pogoji zaposlitve jasni in nediskriminatorni. Sledi zbiranje prijav kandidatov, pri čemer je treba spoštovati varnost osebnih podatkov. Delodajalec mora zagotoviti, da so vsi kandidati obravnavani enakopravno, brez diskriminacije na podlagi osebnih lastnosti in okoliščin kandidatov (spol, starost, narodnost, vera ipd.). Po prejemu prijav sledi izbor kandidatov, ki vključuje preučitev življenjepisov, izvajanje psihometričnih testov in različnih vrst razgovorov.
Ko je kandidat izbran, sledi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Zakon (ZDR-1) določa, da mora biti pogodba pisna in mora vsebovati vse bistvene elemente, kot so plačilo, delovni čas, opis delovnega mesta in trajanje zaposlitve. Zadnji korak je uvajanje novega zaposlenega v delovno okolje, ki vključuje seznanitev z delovnimi nalogami, pravili in kulturo podjetja ter zagotavljanje ustreznega usposabljanja, če je treba. Celoten zaposlitveni postopek traja veliko časa in je natančno predpisan, kako naj bi potekalo zaposlovanje. Če nastanejo nesoglasja in spori med delodajalcem in delavcem, povezani z zaposlitvenim postopkom, zakonodaja omogoča načine njihovega reševanja, vključno z mediacijo, arbitražo in sodnim postopkom. Tako zaposlovanje v slovenski zakonodaji zagotavlja pošteno in zakonito obravnavo vseh udeležencev zaposlitvenega postopka
Ključne besede: Zaposlitveni postopek, slovenska zakonodaja, Zakon o delovnih razmerjih, delovno pravo, pravne zahteve in postopki
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2025; Ogledov: 537; Prenosov: 22
Celotno besedilo (625,86 KB) |
6. Omejitve pri stavki javnih uslužbencev v državnih organih : magistrsko deloMira Mendaš, 2025, magistrsko delo Opis: Stavka lahko poteka v zasebnem oz. gospodarskem ali javnem sektorju. Pri tem prihaja do različnih posledic. Zato so možne tudi omejitve stavke. Namen magistrskega dela je bil predstaviti pravico do stavke javnih uslužbencev v državnih organih in preučiti omejitve, s katerimi se v posameznih dejavnostih srečujejo. Magistrsko delo na celovit način prikazuje ustreznost pravne ureditve pravice do stavke v Sloveniji. Prikazuje in v določenem pogledu tudi razjasnjuje dileme, kot je na primer, ali je sedanji Zakon o stavki iz obdobja pred osamosvojitvijo Slovenije še ustrezen ali ga je treba temeljito prenoviti. Rezultati raziskave v tem delu prispevajo tudi k lažjemu razumevanju dodeljevanja nujnih nalog med samo stavko, ki za zaposlene pomenijo omejevanje pravice do stavke. V delu je pojasnjeno, ali in kako slovenska zakonodaja dopušča omejevanje in prepoved pravice do stavke. Pojasnjeno je tudi, v katerih dejavnostih javnega sektorja in kako je urejena omejitev pravice do stavke ter ali je ta v vseh dejavnostih javnega sektorja urejena podobno. Na podlagi vseh zbranih podatkov je v delu utemeljeno, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki bi morala vsem zaposlenim delavcem enako pripadati. Delo opozarja tudi na zastarelost trenutno veljavne zakonodaje na področju stavke in na nujnost njene »posodobitve«.
Ključne besede: stavka, pravica, delavci, omejitve, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 621; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,00 MB) |
7. |
8. |
9. Zakonodajne pristojnosti predsednika Republike Slovenije : magistrsko deloEdita Beganović, 2024, magistrsko delo Opis: Predsednik republike je v Sloveniji formalno šef države, kar bi za nepoučenega zlahka pomenilo, da odloča o vsem ali vsaj o večini zadev, pomembnih za državo. Toda v Sloveniji velja načelo delitve oblasti, kar pomeni, da se oblast deli na tri veje: zakonodajno, sodno in izvršilno. Vse tri se izvajajo neodvisno druga od druge, a se med seboj bolj ali manj učinkovito omejujejo in nadzorujejo s pomočjo mehanizmov zavor in ravnovesij. Zakonodajna pristojnost je v Sloveniji rezervirana predvsem za državni zbor, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni neposredno s strani državljanov. Načelo delitve oblasti pa ni strogo ločeno. Tako ima predsednik republike poleg svojih klasičnih pristojnosti, kot sta predstavljanje države in vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, pristojnosti tako na izvršilnem področju kot na zakonodajnem področju. V okviru zakonodajnih pristojnosti lahko izreče mnenje o posameznem zakonskem vprašanju, razglaša zakone, razpiše volitve v državni zbor, ga skliče ali razpusti, državnemu zboru v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča, pet članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, v imenovanje pa jim predlaga guvernerja, viceguvernerje, člane računskega sodišča in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Magistrska naloga poleg zakonodajnih pristojnosti predsednika Republike Slovenije analizira tudi zakonodajne pristojnosti predsednikov Italije, Nemčije, Ukrajine, Egipta, Južne Afrike, Turčije, Kitajske in Brazilije.
Ključne besede: predsednik republike, zakonodajna pristojnost, zakonodaja, ustava, parlament
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 728; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,14 MB) |
10. POMEN DRŽAVNIH POMOČI NA ZAPOSLOVANJE INVALIDOVMaja Đurić, 2024, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv državnih pomoči na zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji. Analizirali smo, kako subvencije vplivajo na zaposlitvene možnosti, prilagoditve delovnih mest in socialno vključenost invalidov. Namen raziskave je bil ovrednotiti, kako državne intervencije prispevajo k boljši kakovosti življenja invalidov ter k večji pravičnosti in enakopravnosti v družbi. Izvedli smo analizo podatkov o zaposlenosti invalidov, pridobljenih iz nacionalnih statističnih baz, ter kvalitativno analizo na podlagi intervjujev z vodstvenim ter strokovnim kadrom, ki so zaposleni v invalidskih podjetjih. Prav tako smo preučili in analizirali relevantno zakonodajo ter izvedli primerjalno analizo podatkov pred in po uvedbi zakonodajnih sprememb, ki urejajo državne pomoči. Analiza je pokazala, da državne pomoči pozitivno vplivajo na povečanje števila zaposlenih invalidov, izboljšanje prilagojenosti delovnih mest in višjo stopnjo socialne vključenosti invalidov. Ugotovili smo, da subvencije pomagajo pri ohranjanju obstoječih delovnih mest za invalide in pri ustvarjanju novih priložnosti, ki so prilagojene njihovim sposobnostim. Hkrati smo pokazali, da imajo invalidska podjetja izreden družbeni pomen, ravno tako zahvaljujoč državnim pomočem, kar dokazuje tudi predstavitev Invalidskega podjetja Pošte Slovenije, ki zaposluje več kot 330 invalidov in je skozi svoj obstoj upravičilo primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov ter prilagajanja delovnih mest. Državne pomoči so se izkazale za ključni mehanizem pri izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev invalidov v Sloveniji. Financiranje iz državnih virov omogoča potrebne prilagoditve na delovnih mestih, spodbuja integracijo invalidov v delovno okolje ter prispeva k njihovi socialni in ekonomski vključenosti. Raziskava podčrtava nujnost nadaljnjega financiranja in razširitve programov državnih pomoči ter prilagajanja politik za nadaljnjo podporo zaposlovanju invalidov.
Ključne besede: invalidi, državna pomoč, socialna vključenost, invalidska podjetja, zakonodaja, prilagajanje delovnih mest
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 692; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,87 MB) |
