1. Učinki masaže na delovnem mestu na zaposlene : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaDavid Renko, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Masaža, ena najstarejših oblik zdravljenja, se že stoletja uporablja za lajšanje bolečin, sproščanje napetosti in izboljšanje splošnega počutja. Hipokrat, pogosto označevan kot »oče medicine«, je v 5. stoletju pred našim štetjem zapisal, da »zdravnik mora biti izkušen v mnogih stvareh, vendar zagotovo tudi v masaži« (Osborn 2016). Masaža na delovnem mestu je inovativni pristop, ki se vse pogosteje uporablja kot del programov za dobro počutje zaposlenih. Cilj takih programov je zmanjšati stres, povečati produktivnost in zmanjšati bolniško odsotnost zaposlenih (Arena idr. 2013, 610). Namen: Namen naloge je ugotoviti, ali mobilizacija mehkih tkiv oziroma masaža pozitivno vpliva na zaposlene, ali zmanjšuje bolečino in stres na delovnem mestu ter ali vpliva na kratkotrajno znižanje krvnega tlaka. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja in obdelave podatkov. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in merjenjem krvnega tlaka. V raziskavo je bilo vključenih 40 ljudi, zaposlenih v proizvodnji pri enem izmed slovenskih podjetij. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima masaža pozitivne učinke na počutje zaposlenih in pripomore k zmanjšanju bolečine, ki se pojavlja na delovnem mestu. Prav tako so zaposleni poročali o zmanjšanem občutku stresa v tednu, ko so bili deležni masaže na delovnem mestu, prišlo je tudi do kratkoročnega znižanja krvnega tlaka. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo na pomen vključevanja masaž v programe za dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Poleg tega pa lahko tudi pozitivno pripomore k zmanjševanju bolniških odsotnosti delavcev.
Ključne besede: masaža, zaposleni, bolečina, stres, počutje
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 49; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,38 MB) |
2. Motivacija zaposlenih v panogi turizemEva Pečnik, 2025, ni določena Opis: Vsak posameznik motivacijo doživlja na svojevrsten način. Življenje je danes vedno bolj stresno, postavlja nas pred takšne in drugačne izzive in od nas je odvisno, kako se bomo s temi izzivi spopadli. Motivacija nam dá zagon, da se lažje spopadamo z izzivi življenja, in nas usmerja na življenjsko pot, po kateri želimo iti. Motivacija na delovnem mestu igra eno od ključnih vlog, saj je zaslužna za uspehe tako zaposlenega kot tudi celotne organizacije.
Tema diplomskega dela je motivacija zaposlenih v panogi turizem. Širše predstavimo delovanje motivacije posameznika v panogi turizem, na kratko v uvodu predstavimo panogo in izzive, s katerimi so se spopadali v času pandemije, in hkrati predstavimo mehanizme oziroma dejavnike, ki vplivajo na motivacijo. S pomočjo anketnega vprašalnika na osnovi odgovorov zaposlenih, ki delujejo v panogi turizem, ugotavljamo, kaj zaposlene v omenjeni panogi najbolj motivira, kako različni dejavniki vplivajo nanje in kako zadovoljni so pri svojem delu.
Ključne besede: motivacija, zaposleni, turizem, motivacijske teorije, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 145; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. |
4. |
5. Fluktuacija zaposlenih v dolgotrajni oskrbiMarija Kos, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Danes v Sloveniji in večini držav po svetu velik izziv predstavlja staranje prebivalstva in posledično vse večje povpraševanje po dolgotrajni oskrbi. Demografske spremembe vplivajo na različna področja življenja, zato je nujno, da se nanje odzovemo. Dolgotrajna oskrba v Sloveniji s svojo zakonsko ureditvijo in potrebnimi aktivnostmi zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Nujno potreben sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji se je sčasoma spremenil in dopolnil, še vedno pa prinaša velik izziv, saj je povpraševanje po oskrbi večje, kot je na voljo oskrbovalnega in zdravstvenega kadra. Stanje s kadrom v dolgotrajni oskrbi je dodatno poslabšala epidemija covida-19, ki je fluktuacijo ključnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe še povečala. Namen raziskave je proučiti dejavnike, ki zavirajo in spodbujajo zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, opozoriti na potrebne nujne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in podati pobude za promocijo zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda zbiranja podatkov s polstrukturiranimi intervjuji, izvajanimi v fokusnih skupinah ali individualno. Predloga za intervju je bil projekt Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi (V3-2243), sestavljen iz poglavitnih tematik in podtem, ki smo jih raziskovali. Sodelujoči v raziskavi (n = 35) so bili zaposleni in nekdanji zaposleni v domovih za starejše v Sloveniji ter po en predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in antropolog s področja dolgotrajne oskrbe, ki jim je bilo poslano vabilo za sodelovanje. Sodelovanje je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati intervjujev so bili analizirani s kodiranjem za opis in razumevanje tematike, ter podkrepljeni s citati sodelujočih. Prikaz rezultatov je v tabelarni in pripovedni obliki.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zaposlovanje na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji zavirajo predvsem neustrezni delovni pogoji, nizko plačilo, omejitve v izobraževalnem sistemu, pomanjkljiva ozaveščenost o dolgotrajni oskrbi, finančne omejitve organizacij, pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra in osebni dejavniki, kot so izgorelost, slabi odnosi v timu in nezadovoljstvo pri delu. Dejavnik, ki bi deloval spodbudno pri zaposlovanju, je predvsem v večjem številu kadra, višji plači, prilagoditvi delovnega časa in izboljšanju delovnih pogojev. Prav ti dejavniki so se poleg dejavnika, da je treba poklicem v dolgotrajni oskrbi povrniti ugled, izkazali tudi za nujno potrebne ukrepe za večje zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi. Raziskava je pokazala, da imajo ključno vlogo pri promociji zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi zaposleni, svojci uporabnikov dolgotrajne oskrbe, šole in glavni akterji države.
Razprava: Raziskava je razkrila fluktuacijo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, vzroke odhodov in ozavestila ozadje vplivajočih dejavnikov. Razkrila je ključne dejavnike, ki jih je treba razumeti in odpraviti, če si želimo v prihodnosti imeti varno in kakovostno dolgotrajno oskrbo z dovolj ustrezno usposobljenega kadra.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, fluktuacija, zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,48 MB) |
6. Izboljšanje kognitivnih sposobnosti starejših zaposlenih z računalniškim kognitivnim treningom : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaZdenka Milič Kavčič, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Pospešeno staranje svetovnega prebivalstva bo vodilo do povečanja deleža starejših v delovni sili. Računalniški kognitivni trening (RKT) je učinkovit pri izboljšanju kognitivnih sposobnosti, vendar kljub temu njegove koristi za starejše delavce ostajajo premalo raziskane. Preverjali smo učinkovitost RKT v realnem okolju, na delovnem mestu, s poudarkom na zaposlenih, starih 50+ let, iz javnega sektorja. Metode: referenti za izvajanje zavarovanj (n = 82) so bili randomizirani bodisi v intervencijsko skupino (24 45-minutnih vadb RKT dvakrat na teden) bodisi v pasivno kontrolno skupino. Meritve kognitivnih sposobnosti, dobrobiti (well-being), zadovoljstva pri delu in produktivnosti so bile zbrane in ocenjene pred in po-RKT. Rezultati: Udeleženci, ki so opravljali RKT, so izboljšali izvršilne sposobnosti (p = 0,04). Opaziti je trend spremembe delovne produktivnosti po-RKT (p = 0,09), pri čemer je kontrolna skupina pokazala znaten upad (p = 0,02), medtem ko je intervencijska skupina ostala stabilna. Zaključek: RKT med delovnim časom pisarniških delavcev pozitivno vpliva na kognicijo in ohranjanje dobrobiti brez padca produktivnosti (kljub porabi 5 % delovnega časa za RKT). Ob novih izzivih in zahtevah spreminjajočih se delovnih mest bi RKT lahko bil preventivna in podporna intervencija za pomoč starejši delovni sili pri ohranjanju in izboljšanju kognitivnih in vedenjskih sposobnosti.
Ključne besede: starejši zaposleni 50+, računalniški kognitivni trening (RKT), dobro počutje (well-being), produktivnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 316; Prenosov: 9
Celotno besedilo (9,64 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
