1. Ekonomske prednosti pristopa Slovenije k EUDomen Javeršek, 2025, diplomsko delo Opis: Raziskava obravnava ekonomske učinke članstva Slovenije v Evropski uniji (EU), pri čemer se v analizi osredotočamo na gibanje ključnih makroekonomskih agregatov, in sicer bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, stopnjo zaposlenosti, neposredne tuje investicije, trgovinsko bilanco in mobilnost študentov v okviru programa Erasmus+. S pomočjo metodološkega pristopa časovnih serij smo želeli ugotoviti, kako so se ti agregati spreminjali po vstopu Slovenije v EU, ter preveriti medsebojne povezave med njimi. Pri tem smo oblikovali hipoteze, ki smo jih empirično preverili z enostavno in multiplo regresijsko analizo, pri čemer smo ocenjevali smer in statistično značilnost vpliva posameznih dejavnikov na BDP na prebivalca. Rezultati kažejo, da ima rast zaposlenosti pozitiven vpliv na rast BDP na prebivalca, kar potrjuje pomen trga dela za gospodarsko stabilnost. Trgovinska bilanca se je po vstopu v EU izboljšala, vendar občasno kaže negativne učinke, povezane z višjim uvozom, kar se je potrdilo tudi v regresijski analizi. Neposredne tuje investicije so se izkazale kot pomemben dejavnik za
gospodarsko rast, čeprav so bile podvržene nihanjem zaradi globalnih kriz in domačih strukturnih omejitev. Erasmus+ program je pomembno prispeval k internacionalizaciji izobraževanja in s tem posredno k dolgoročni rasti človeškega kapitala in konkurenčnosti. Na podlagi analize so oblikovani predlogi za učinkovitejše izkoriščanje prednosti članstva v EU, ki vključujejo večjo privlačnost za tuje investicije, krepitev izvozne konkurenčnosti ter nadaljnjo podporo izobraževalni mobilnosti. Raziskava tako ponuja celovit vpogled v ekonomske koristi članstva Slovenije v EU in podlago za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: BDP na prebivalca, zaposlenost, neposredne tuje investicije, trgovinska bilanca, Erasmus+.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 838; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (678,24 KB) |
2. Primerjava trga dela v Sloveniji in Združenih državah Amerike : magistrsko deloSandra Peternelj, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske raziskave smo izvedli primerjalno analizo trgov dela in identificirali ključne značilnosti, po katerih se trga dela v Sloveniji in ZDA razlikujeta ali sta si podobna. Osrednji cilj raziskave je bil identificirati in razumeti ključne razlike ter podobnosti med obema tržnima sistemoma ter analizirati vplive teh razlik na ekonomsko in socialno strukturo obeh držav. Analiza temelji na obsežni paleti indikatorjev trga dela, vključno s stopnjo zaposlenosti, strukturo zaposlovanja, brezposelnostjo, delovno politiko in socialno varnostjo. V uvodnem delu raziskave smo predstavili metodološki okvir, ki temelji na uporabi podatkov iz različnih baz, vključno z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Eurostatom in U.S. Bureau of Labor Statistics. Primerjalna analiza razkriva izrazite razlike v regulaciji trga dela, kjer ZDA zagotavljajo večjo fleksibilnost delodajalcem, medtem ko v Sloveniji prevladujejo strožji zakoni o delovnih razmerjih, ki nudijo boljše varstvo pravic delavcev. Osrednji del naloge se osredotoča na analizo vpliva tehnološkega razvoja in globalizacije, ki krojita tržne trende in zaposlitvene možnosti v obeh državah. Posebna pozornost je posvečena vplivu pandemije COVID-19 na trge dela, kar je v obeh državah sprožilo različne ekonomske in socialne posledice. Rezultati raziskave osvetljujejo, kako politične odločitve in ekonomska politika oblikujejo trg dela v Sloveniji in ZDA. Medtem ko ZDA ponujajo večjo delovno mobilnost in višje dohodke, Slovenija zagotavlja boljšo socialno zaščito zaposlenih in manjše razlike v dohodkih med prebivalstvom. Zaključni del magistrske naloge opisuje, kako lahko razumevanje teh razlik prispeva k oblikovanju politik, ki bi spodbudile pozitivne spremembe na trgu dela v obeh državah. Ta del raziskave poudarja pomen prilagoditve delovnih politik na podlagi specifičnih ekonomskih in socialnih kontekstov, ki prevladujejo v posameznih državah.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, pravice delavcev, socialna varnost, Covid19, zakonodaja o delovnem pravu
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 1375; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. |
4. Spremljanje zadovoljstva s študijem in karierne poti diplomantov FOŠ : diplomska nalogaTanja Simonič, 2014, diplomsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : V diplomski nalogi se osredotočam na kompetence, ki jih študenti Fakultete za organizacijske študije med študij em pridobijo, kako so s študijem zadovoljni in kako študij in kompetence vplivajo na njihovo kariero in bodočo zaposlitev. Namen: C ilji in namen raziskovanja so predstavitve teor etičnih izhodišč, poiskati primere dobrih praks ter oblikovanje in izvedba anketnega vprašalnika ter oblikovanje Pravilnika o anketiranju diplomantov FOŠ. Metoda: Uporabljena metoda je študija primerov, kjer smo poiskali primere dobrih praks in jih primerj ali med seboj. Sledi ji izvedba kvantitativne raziskave, in sicer anketiranja ter analiza rezultatov . Najprej so predstavljena teoretična izhodišča in primeri dobrih praks. Na podlagi študije primerov dobrih praks je izdelan tudi vprašalnik za FOŠ in Pravi lnik o anketiranju. Rezultati: S preučitvijo primerov dobrih praks in njihovo primerjavo smo dobili dober vpogled v to, kako mora biti dober vprašalnik o zadovoljstvu diplomantov sestavljen in katere elemente mora vsebovati. Tako smo lahko sestavili dober vprašalnik, ki nam nudi prave informacije . Na podlagi študije primerov smo izdelali tudi Pravilnik o anketiranju diplomantov. Rezultati so pokazali, da so diplomanti s študijem več kot zadovoljni in da ne bi spreminjali praktično nič esar. Organizacija: Z uvedbo anketiranja diplomantov o zadovoljstvu s študijem bo fakulteta dobila več povratnih informacij in bo na ta način lahko izboljšala potek študija ter bodočim študentom nudila še boljše pogoje in jim do konca študija predstavil a o ziroma jim priučil a pravilne kompetence, ki jim bodo prišle najbolj prav. Družba: S tem , ko od študentov dobivamo povratne informacije, lahko izboljšamo sam študijski proces in novim študentom omogočimo še boljšo izobrazbo . Originalnost: N aloga prinaša nov način pridobivanja povratnih informacij od študentov in na ta način omogoča konstantno izboljševanje študijskega programa in procesov . Omejitve/nadaljnje raziskovanje : O mejitve raziskave se kažejo predvsem v majhnem številu anketirancev, saj je do tega tr enutka diplomiralo samo 15 študentov.
Ključne besede: diplomanti, zadovoljstvo s študijem, karierna pot, kompetence, zaposljivost, zaposlenost
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 2399; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,51 MB) |
5. |
