Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Stres v prehospitalnih in vojaških okoljih je tesno povezan s specifičnimi zahtevami teh poklicev, kar potrjujejo tudi številne domače in tuje študije. Zgodnja prepoznava obremenitev ter ustrezna informiranost o oblikah pomoči sta ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih. Raziskava kaže, da je podpora zaposlenim pomemben element pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, zato je smiselno nadalje razvijati preventivne programe, ki vključujejo strokovno pomoč, izobraževanja in krepitev psihološke odpornosti. Ugotovitve poudarjajo pomen celostnega pristopa k obravnavi poklicnega stresa v obeh delovnih okoljih.
Ključne besede: stres, civilno reševalno osebje, vojaško zdravstveno osebje, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 65; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je pogosta bolezen dihal, za katero so značilne nepovratna zapora dihal in trajne težave z dihanjem. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni so pogoste tudi duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost, ki imata velik vpliv na potek bolezni. Vplivata na fizično delovanje, zasoplost, kakovost življenja, stopnjo poslabšanja bolezni, uporabo zdravstvenih storitev, dolžino hospitalizacij, stopnji ponovne hospitalizacije in smrtnosti. Pacienti, ki imajo sočasno tudi težave v duševnem zdravju, težje obvladajo simptome bolezni in so manj telesno aktivni. Za učinkovito zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni je pomembna celostna obravnava, kar vključuje tudi psihološko zdravljenje. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik. Raziskava je potekala na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. V raziskavo je bilo vključenih 109 izvajalcev zdravstvene nege. Rezultati: Večina anketiranih izvajalcev v zdravstveni negi se strinja, da sta najpogostejša simptoma pri pacientu s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju utrujenost in pomanjkanje energije. 95 % (104) anketirancev je odgovorilo, da je redno spremljanje napredka duševnega zdravja izjemno pomembno. 92 % (100) anketirancev se najpogosteje posvetuje z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem, ko pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo opazijo možne znake duševnih motenj. 51 % (56) anketirancev se pogosto posvetuje s strokovnjaki s področja duševnega zdravja, kot so psihiatri ali psihologi. 87 % (95) anketirancev meni, da je najpogostejša strategija, ki se uporablja za izboljšanje duševnega zdravja pacientov, spodbujanje telesne aktivnosti. Poleg tega raziskava kaže, da 61 % (66) anketirancev redno spremlja simptome duševnega zdravja pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. 96 % (105) anketirancev se strinja, da je pri komunikaciji s pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami najpomembnejše ustvariti zaupanje in pripravljenost za sodelovanje, 96 % (104) anketirancev pa se strinja, da je pomembno postavljanje odprtih vprašanj, ki spodbujajo pogovor. 66 % (72) anketirancev najpogosteje uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Razprava: Raziskava je pokazala, da pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju pogosto doživljajo simptome, kot so utrujenost, pomanjkanje energije, težave s spanjem, strah pred izgubo nadzora, spremembe v apetitu, panični napadi in občutek praznine. Najpogostejši znak teh motenj je utrujenost. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri izbiri učinkovitih pristopov za obravnavo pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami. Raziskava je pokazala, da se večina anketiranih strinja o pomenu rednega spremljanja duševnega zdravja in napredka. Ko opazijo znake duševnih motenj, se pogosto posvetujejo z zdravnikom ali strokovnjaki za duševno zdravje. Najpogostejša strategija za izboljšanje duševnega zdravja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je spodbujanje telesne aktivnosti. Anketirani izvajalci zdravstvene nege prav tako redno spremljajo simptome duševnega zdravja teh pacientov. Komunikacija s pacienti je ključna, pri čemer so zaupanje in odprta vprašanja najpomembnejša za spodbujanje sodelovanja. Večina anketiranih izvajalcev zdravstvene nege uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Ključne besede: zdravstvena nega, KOPB, duševno zdravje, depresija, anksioznost
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 54; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Teoretično izhodišče: Mladostništvo kot razvojno obdobje, ki je zaznamovano s številnimi spremembami, vpliva na ranljivost posameznikov za pojav duševnih motenj. Ospredje diplomskega dela predstavljajo anksiozne motnje, ki se najpogosteje pojavljajo v obdobju mladostništva. Metode: Diplomsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z vključenostjo deskriptivnih metod in metode anketiranja. Raziskovalni instrument predstavlja anonimni anketni vprašalnikom, kjer smo z uporabo metode snežne kepe v raziskavo vključili 130 anketirancev. Rezultate smo opisno in grafično predstavili z uporabo programov Microsoft Excel in Word. Razprava: Z izvedbo raziskave, v kateri so sodelovali izključno izvajalci zdravstvene nege, smo ugotovili, da svoje znanje ocenjujejo kot dobro, čeprav pri delu z mladostniki zaznavajo težave v smislu nespoštljivega odnosa in pomanjkanja komunikacije. Posledično si želijo zagotoviti pomoč za obvladovanje duševnih težav in pridobiti ustrezno stopnjo znanja s strani usposobljenih posameznikov. Zaključek: S časom se spreminjajo pogledi na stvari, kar pomeni tudi spremembo vrednot, morale, spoštovanja, empatije in dostojanstvenosti. Zaradi spremenjenih vplivov v družbi imata zgodnje prepoznavanje in ustrezna psihološka pomoč ključno vlogo pri preprečevanju dolgoročnih posledic za življenje posameznikov.
Ključne besede: duševno zdravje, mladostniki, obdobje odraščanja, motnje anksioznosti, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 124; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Zdravstvena tveganja, kot so nalezljive bolezni, protimikrobna odpornost, podnebne spremembe, ponarejena zdravila in onesnaževanje, predstavljajo resno grožnjo naši varnosti in zdravju ter lahko povzročijo nastanek različnih kriznih razmer. Ob izbruhu krize je ključnega pomena pravočasno in ustrezno ukrepanje. Korporativna varnost je pristop, ki se ukvarja z medsektorskim reševanjem krize. Glavno vlogo v času krize ima varnostni menedžer, ki analizira vse grožnje, pripravi varnostni načrt in oblikuje varnostno politiko. Krizno upravljanje je treba razdeliti na tri glavne faze, in sicer predkrizno fazo, krizno fazo in pokrizno fazo. V predkrizni fazi je treba vzpostaviti sistem odkrivanja zgodnjih signalov, ki pravočasno zaznajo prihod groženj. V času krizne faze je pomembno hitro odločanje, dobro krizno komuniciranje, iskanje inovativnih rešitev ter izvajanje uspešne in učinkovite varnostne politike. Ko kriza mine, nastopi pokrizna faza, kjer se posodobijo varnostni načrti, sanira nastala škoda in obnovi zdravstveno varstvena politika. Pri kriznem upravljanju na področju javnega zdravja je potrebno medsektorsko delovanje. Mednarodna pristopa »Eno zdravje« in zdravstvena diplomacija zagovarjata, da je pri zagotavljanju zdravja pomembno sodelovaje strokovnjakov različnih strok, kot so medicina, ekologija, veterina in diplomacija. Uspešen in učinkovit medsektorski pristop kriznega upravljanja smo predstavili na modelu kriznega upravljanja.
Ključne besede: kriza, javno zdravje, korporativna varnost, mednarodni pristop »Eno zdravje«, mednarodna zdravstvena diplomacija, krizno upravljanje
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 231; Prenosov: 3
Celotno besedilo (6,10 MB)

Opis: Uvod: Magistrsko delo obravnava vpliv socialne izolacije na zdravje starejših odraslih. V sodobni družbi, kjer se življenjska doba podaljšuje in se spreminjajo družinski modeli, se povečuje število starejših odraslih, ki živijo sami in se soočajo z omejenimi socialnimi stiki. Socialna izolacija se kaže kot pomemben dejavnik tveganja, saj vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje ter povečuje pojav kroničnih bolezni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni analizi podatkov mednarodne raziskave SHARE, izvedene v Sloveniji. Analizirali smo povezanost pogostosti in kakovosti socialnih stikov, oblik socialne podpore in demografskih dejavnikov (spol, starost, izobrazba, dohodek) s samooceno zdravstvenega stanja starejših odraslih. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je socialna izolacija povezana s slabšo samooceno zdravja in pogostejšim pojavljanjem kroničnih bolezni. Starejši odrasli, ki živijo sami, pogosteje poročajo o slabšem zdravju v primerjavi s tistimi, ki živijo z drugimi. Članstvo v društvih in organizacijah se je pokazalo kot zaščitni dejavnik, saj spodbuja večjo socialno vključenost in boljše počutje. Demografski dejavniki pomembno prispevajo k tveganju za socialno izolacijo, pri čemer se posebej izpostavljata nižja izobrazba in nižji dohodek. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da socialna izolacija pomembno vpliva na zdravje starejših odraslih. Poudarjajo pomen krepitve socialnih mrež, dostopnosti podpornih programov in spodbujanja aktivnega staranja. Magistrsko delo ponuja izhodišča za oblikovanje ukrepov in politik, ki bi prispevali k zmanjševanju tveganja socialne izolacije ter izboljšanju zdravja in s tem povezano kakovostjo življenja starejših odraslih v Sloveniji.
Ključne besede: socialna izolacija, starejši odrasli, socialni stiki, zdravje, SHARE
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2026; Ogledov: 258; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...