Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Izvajalci zdravstvene nege so glede na njihovo naravo dela vsakodnevno izpostavljeni tveganjem za bolezni duševnega zdravja. Duševno zdravje je pomembo v povezavi z delom, saj le dobro duševno zdravje omogoča kakovostno obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so vsakodnevno izpostavljeni težkim in zahtevnim situacijam, kar lahko vodi v stres, depresijo, izgorelost ali anksioznost. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli in samomor. Zloraba psihoaktivnih substanc predstavlja velik javnozdravstveni in socialni problem. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti pogostost zlorabe psihoaktivnih substanc pri izvajalcih zdravstvene nege, ugotoviti stališča izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja in raziskati varovalne dejavnike in sisteme pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc. Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (spol, starost, delovna doba, izobrazba in delovna enota). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o stopnji strinjanja glede pomembnosti lastnega duševnega zdravja, kar smo izvedli s pomočjo Likertove lestvice. Zanimalo nas je, s katerimi duševnimi težavami so se anketiranci že srečali, kako skrbijo za lasten življenjski slog, ali so vključeni v aktivnosti promocije zdravja pri delu in ali uporabljajo kakšno pomoč. V anketi smo spraševali o mnenju, katere so najpogostejše substance, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo, in o substancah, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo. V anketi je sodelovalo 150 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali prek elektronske pošte znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Pregled odgovorov, ki so jih podali anketiranci je pokazal, da izvajalci zdravstvene nege, zlorabljajo psihoaktivne substance v zelo nizkih odstotkih in sicer sintetične kanabinoide in katione v 2 %. Za fenetilamine se je opredelil 1 % vprašanih in piperazine 2 % vprašanih. Kar 96 % anketirancev ne uporablja nič od navedenega. Stališče izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja je bilo, da je izvajalcem zdravstvene nege zelo pomembno lastno duševno zdravje v 85 %, da je pomembno lastno duševno zdravje, se je opredelilo 83 %. Težave v duševnem zdravju, povezane s stresom, je potrdilo 60 % izvajalcev zdravstvene nege, depresijo 5 %, izgorelost 17 %, anksioznost 11 %. Da niso opazili, da bi imeli težave z duševnim zdravjem, se je opredelilo le 6 % izvajalcev zdravstvene nege. Varovalni dejavniki in sistemi pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc so glede na rezultate ankete izvajalcev zdravstvene nege preventivna izvajanja različnih aktivnosti. 60 % jih ima redne prehode, 25 % jih hodi v hribe, 22 % jih teče in enako 22 % jih kolesari, 15 % jih meditira, 11 % jih pleše in prav tako 11 % se jih poslužuje masaž. 9 % izvajalcev zdravstvene nege izvaja jogo, plava jih 8 % in 6 % jih ima svojega psihoterapevta. Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so pomemben člen tako javnega kot zasebnega zdravstva. Pomembno je razumevanje, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu preobremenjeni in vsakodnevno izpostavljeni velikim psihičnim pritiskom, kar se lahko kaže tudi s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zloraba različnih psihoaktivnih substanc izvajalcev zdravstvene nege je lahko beg pred težavami na delu, v družini in življenju. Pomembna je prepoznava in pomoč takšnim sodelavcem, da se čim prej soočijo s težavami in da jih učinkovito rešujejo. Kot del družbe smo nekako odgovorni drug za drugega.
Ključne besede: duševno zdravje, zloraba substanc, promocija zdravja, zdrav življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 51; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako se spremlja kakovost v zobozdravstvu v zdravstvenih ustanovah na primarni ravni? Namen: Namen raziskave je bil opraviti sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature ter doktorskih disertacij na temo kakovosti v zobozdravstvu. Metoda: Informacije smo zbirali s sistematičnim pregledom strokovnih del na tematiko kakovosti v zobozdravstvu po javno dostopnih bazah podatkov. Članke v slovenščini in angleščini smo selekcionirali tako, da smo odstranili dvojnike in tiste z nepopolnim tekstom. Nadalje smo znanstvene članke in doktorske disertacije preverili z vidika ustreznosti glede na naše iskalne parametre in neustrezne tekste izločili. Rezultati: Ugotavljamo, da obstaja veliko definicij kaj kakovost v zobozdravstvu sploh je, katera so pomembna področja in kazalniki kakovosti in da je področje kakovosti v zobozdravstvu do določene mere manj raziskano v primerjavi s splošno oz. družinsko medicino. Opravljenih je več sistematičnih pregledov literature in manj člankov v katerih avtorji ocenjujejo stanje in izide po vpeljavi načel kakovosti na področju zobozdravstva. V R Sloveniji nismo zaznali raziskav na temo kakovosti v zobozdravstvu na primarni ravni. Organizacija: Prikazali smo razmere in raven spremljanja kakovosti na področju zobozdravstva v na ravni primarnih javnih zdravstvenih zavodov. Družba: Kazalniki kakovosti so namenjeni spremljanju zobozdravstvene obravnave in so namenjeni ključnim udeležencem, kot npr. lastnikom, menedžerjem, zaposlenim v zdravstvenih ustanovah in uporabnikom storitev. Originalnost: Ugotovili smo, da kazalniki kakovosti na področju zobozdravstva niso enotni ter da primanjkuje empiričnih raziskav na področju spremljanja kakovosti na področju zobozdravstva v primarnih javnih zdravstvenih zavodih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena na pregled literature na temo menedžmenta kakovosti na področju zobozdravstva v javnih zavodih na primarni ravni. V nadaljnjem raziskovanju bi bilo smiselno analizirati razloge za obstoječi nabor kazalnikov kakovosti ter identificirati kazalnike kakovosti, ki prinašajo koristi za izvajalca kot uporabnika zobozdravstvenih storitev.
Ključne besede: dejavniki kakovosti, kazalniki kakovosti, menedžment kakovosti, primarni zavodi, zobozdravstvo, zdravstvene ustanove, ustno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 65; Prenosov: 1
Celotno besedilo (578,17 KB)

Opis: Zdravje je temelj kakovostnega in uspešnega življenja ter dela posameznika in organizacije. Vlaganje v zdravje zaposlenih je smiselno, saj zdravi in zadovoljni sodelavci v varnem in spodbudnem okolju delajo bolj učinkovito, redkeje zbolevajo in manj izostajajo z dela. Enota intenzivne terapije je zahtevno in stresno okolje, kjer se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki. Zanje skrbi visoko usposobljeno osebje, ki v zahtevnih razmerah sprejema hitre in kompleksne odločitve. Bolniki so pogosto popolnoma odvisni od pomoči zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre vključuje neprekinjen 24-urni nadzor bolnika, sodelovanje pri posegih in upravljanje z medicinskimi napravami. Delo v zdravstveni negi je odgovorno in plemenito, zahteva strokovnost, sočutje, potrpežljivost in predanost. Zaradi zahtevne obravnave, spreminjajočih se potreb bolnikov in sistemskih težav se izvajalci soočajo z izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, njihovo počutje in izide zdravljenja.
Ključne besede: zdravstveni delavci, kakovost življenja, enota intenzivne terapije, zdravje, izčrpanost
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2025; Ogledov: 243; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Izhodišča: Duševna obolenja pri starostnikih so zaradi številnih dejavnikov pogosto spregledana, kar vodi v neustrezno obravnavo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj prepoznavajo spremembe duševnega zdravja, nudijo celostno kakovostno obravnavo in zagotavljajo psihofizično podporo. Opredelitev problema naloge poudarja problematiko časovne in kadrovske stiske, pomanjkanje specifičnega znanja medicinskih sester in bolj enotnih pristopov pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem. Vzorec je vključeval devet medicinskih sester, zaposlenih v enem izmed ljubljanskih domov starejših občanov. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji raznovrstna in zahtevna. Poleg zagotavljanja fizičnih potreb morajo medicinske sestre poskrbeti tudi za duševno plat obravnave, kar zahteva individualni pristop, ustrezno komunikacijo, čustveno podporo, prepoznavanje sprememb v vedenju in čustvovanju ter spodbujanje samostojnosti. Ključni izzivi, s katerimi se medicinske sestre srečujejo, so pomanjkanje časa in kadra, neustrezna prostorska ureditev, pomanjkanje specifičnega znanja ter omejeno sodelovanje z drugimi strokovnjaki. Razprava: Rezultati potrjujejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne obravnave starostnikov z duševnimi obolenji, vendar se pri tem soočajo s številnimi izzivi. Potrebno je dodatno izobraževanje, iskanje rešitev glede kadrovskih in časovnih stisk, krepitev čustvene podpore zaposlenim ter boljše interdisciplinarno sodelovanje. Za izboljšanje kakovosti obravnave je pomembno tudi večje ozaveščanje o duševnem zdravju starostnikov, kar lahko prispeva k hitrejšemu prepoznavanju težav in učinkovitejši obravnavi.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravstvena nega, gerontološka populacija, institucionalno varstvo, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 405; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Izhodišča: Aflatoksini so presnovni produkt plesni vrste Aspergillus in tudi v majhnih količinah škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Najpogosteje povzročijo raka jeter. Uvrščeni so na seznam rakotvornih snovi. Namen pregleda literature je proučiti vpliv aflatoksinov na zdravje ljudi, raziskati, kakšne posledice za zdravje povzročajo, na kakšen način so jim ljudje izpostavljeni, katere poklicne skupine so jim izpostavljene in kakšna je ozaveščenost o njih. Metode: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature ter z analizo virov. Uporabljena je bila domača in tuja literatura, ki smo jo na osnovi izločitvenih kriterijev pridobili v podatkovnih bazah Springer Link, PubMed, COBISS in prek iskalnika Google Učenjak. Uporabili smo naslednje ključne besedne zveze: aflatoksini, vpliv na zdravje, varna hrana, poklicna izpostavljenost (v slovenščini) in aflatoxins, health implications, food safety, occupational exposure (v angleščini). Uporabljeni so bili omejitveni kriteriji: angleški in slovenski jezik, leto objave med 2015 in 2025, prost dostop, celotno besedilo, recenzirani članki. Izključeni so bili podvojeni članki in članki, ki niso vključevali iskane vsebine. Zbiranje podatkov je potekalo marca 2025. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj vključenih raziskav. Uporabili smo tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij. V diagramu Prizma smo predstavili potek iskanja literature. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 19 zadetkov. Izbor literature je temeljil na vsebinski ustreznosti. Kakovost izbrane znanstvene in strokovne literature smo določili s pomočjo hierarhije dokazov v znanstvenem raziskovalnem delu. V raziskavo so bili vključeni štirje sistematični pregledi literature, ena kohortna študija, dve študiji primerov in kontrol, tri presečne študije, dve kvalitativni študiji in sedem pregledov literature. Vsebinske kode smo razporedili v pet kategorij: škodljivi vplivi aflatoksinov na zdravje, vrste izpostavljenosti aflatoksinom, ogrožene poklicne skupine, izpostavljenost zdravstvenih delavcev in ozaveščanje o aflatoksinih. Razprava: Aflatoksini so razširjeni, zato se jim je težko izogniti. Izpostavljeni smo jim lahko prek hrane, na delovnem mestu ali pa v nosečnosti, ko se iz matere prek placente prenesejo na plod. Glavna tarča aflatoksinov so jetra, kjer povzročajo raka jeter. Povezujejo jih tudi z drugimi vrstami raka (požiralnika, žolčnika), povezani so z nastankom jetrne ciroze, povzročajo aspergilozo, akutna zastrupitev z aflatoksini pa lahko vodi v odpoved jeter in celo smrt. Najbolj ranljiva skupina so otroci, pri katerih se škodljivi učinki kažejo kot zaostanek v rasti. Najpogosteje smo jim izpostavljeni prek hrane, saj plesen kontaminira širok nabor pridelkov (žita, oreščke, začimbe, suho sadje itd.). Na delovnem mestu so aflatoksinom izpostavljeni predvsem delavci v panogah, kot sta kmetijstvo in gradbeništvo, delavci v prehrambni industriji ter zdravstveni delavci. Ugotavlja se nizko znanje in slaba ozaveščenost o aflatoksinih. Pozitivni rezultati o višji ozaveščenosti se kažejo na območjih, kjer potekajo načrtne izobraževalne pobude.
Ključne besede: aflatoksini, vpliv na zdravje, varna hrana, poklicna izpostavljenost
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 391; Prenosov: 8
Celotno besedilo (683,33 KB)