1. Ozaveščenost prebivalcev občine Rogašovci o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Benkič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Ključne besede: srčno-žilna obolenja, dejavniki tveganja, ozaveščenost, preprečevanje, zdravljenje Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 141; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,12 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Učinkovitost manualne terapije pri zdravljenju osteoartroze kolka – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPatrik Čujec, 2025, diplomsko delo Opis: Osteoartroza (OA) kolka je ena najpogostejših oblik degenerativne sklepne bolezni in pomemben vzrok za bolečino, zmanjšano gibljivost ter funkcionalne omejitve pri odrasli populaciji. Manualna terapija (MT) predstavlja enega izmed temeljnih pristopov fizioterapije in se pogosto uporablja pri zdravljenju nevro-mišično-skeletnih motenj. Kljub široki uporabi pa učinkovitost MT ni najbolj znana pri OA kolka. Namen tega diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ovrednotiti učinkovitost različnih tehnik MT pri zdravljenju OA kolka. Pri sistematičnem pregledu literature smo pregledali, analizirali in ovrednotili različne metode in tehnike MT ter ocenili njihov vpliv na zdravljenje OA kolka. Pri pregledu smo uporabili le randomizirane kontrolirane študije (RCT) in kvazi-RCT. Ugotovili smo, da imajo različne tehnike MT pozitivne učinke na bolečino, obseg gibljivosti (ROM), funkcionalno mobilnost in funkcionalne indekse. Rezultati študij večinoma potrjujejo le kratkoročne pozitivne učinke do nekaj tednov po intervenciji (2–4 tedne). Dolgotrajnejši učinek (3 mesece po intervenciji) je bil potrjen izključno pri mobilizaciji z gibanjem (MWM) v kombinaciji s samomobilizacijo. V prihodnosti bi za vrednotenje vpliva MT potrebovali več študij, ki bi preverjale več različnih intervencijskih protokolov ter spremljale učinek tudi več kot 6 mesecev po zaključku intervencij. Ključne besede: osteoartroza kolka, učinkovitost, manualna terapija, zdravljenje, fizioterapija Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 135; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,09 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI DE QUERVAINOVEM TENOSINOVITISUMateja Nolimal, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo proučevali učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri DQT, ki je ena najpogostejših patologij zapestja in palca. Povezana je s ponavljajočimi gibi in obremenitvami zgornjih okončin. Namen naloge je bil na podlagi pregleda literature preučiti vpliv različnih fizioterapevtskih metod na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalnosti pri bolnikih z DQT. Cilj je bil oblikovati priporočila za klinično prakso ter ugotoviti ali
obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi o učinkovitosti fizioterapije pri obravnavi te diagnoze. Postavljena hipoteza je predvidevala, da fizioterapevtske metode in tehnike pomembno prispevajo k izboljšanju simptomov DQT. V pregled literature je bilo vključenih 12 raziskav, izbranih glede na kakovost, ustreznost in izpolnjevanje vključitvenih meril. Analizirane raziskave so obravnavale različne fizioterapevtske pristope. Rezultati so pokazali, da večina
raziskav potrjujejo učinkovitost fizioterapevtskih metod pri zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in funkcionalnosti zapestja. Vendar pa je bila večina raziskav omejena z majhnimi vzorci, kratkotrajnim spremljanjem in metodološkimi razlikami. Na osnovi pregleda literature
lahko hipotezo le delno potrdimo. Obstajajo dokazi, da fizioterapevtske metode olajšajo simptome in izboljšajo funkcionalnost, vendar njihova dolgoročna učinkovitost še ni
dokončno potrjena. Za klinično prakso se kot najbolj obetavne kažejo kombinacije fizikalnih modalitet z aktivnimi vajami, prilagajanje terapije fazi bolezni in edukacijo pacienta. Ugotovitve naloge prispevajo k boljši podlagi za klinično odločanje v fizioterapiji in poudarjajo potrebo po nadaljnjih kakovostnih raziskavah, ki bi omogočile oblikovanje jasnih smernic za obravnavo bolnikov z DQT. Ključne besede: De Quervain tenosinovitis, palec, fizioterapevtska obravnava, zdravljenje Objavljeno v ReVIS: 16.12.2025; Ogledov: 148; Prenosov: 3
Celotno besedilo (576,38 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. Primerjava uspešnosti matičnih celic iz različnih virov za zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepaMaruša Zupet, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je degenerativna bolezen sinovialnih sklepov, ki povzroča propadanje hrustanca, bolečino in zmanjšano gibljivost. Zdravljenje z matičnimi celicami (MC) iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva predstavlja minimalno invaziven pristop za zmanjšanje vnetja, regeneracijo hrustanca in izboljšanje funkcije sklepa. Namen raziskave je bil primerjati učinkovitost obeh metod pri zdravljenju OA kolena.
Metoda: V retrospektivno raziskavo so bili vključeni bolniki z OA kolena stopnje II–III po klasifikaciji Kellgren-Lawrence, zdravljeni z MC iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva (izbira glede na želje bolnika in stroške). Zbrani so bili podatki o demografiji, bolečini (vizualna analogna lestvica – VAL), funkciji kolena (KOOS) ter stopnji OA (RTG in napredne slikovne preiskave). Klinični izid je bil ocenjen pred zdravljenjem, 3 in 12 mesecev po njem.
Rezultati: Stopnja OA ni bila povezana s predoperativno bolečino ali funkcijo kolena. Obe metodi sta po 3 mesecih povzročili statistično značilno zmanjšanje bolečine (VAL) in izboljšanje funkcije (KOOS), učinek pa se je ohranil po enem letu. Čeprav je bilo zmanjšanje bolečine absolutno večje pri skupini z MC iz maščobnega tkiva, razlike med skupinama glede funkcionalnih izidov po 12 mesecih niso bile statistično pomembne. Začetna resnost degenerativnih sprememb ni vplivala na zaznano zmanjšanje bolečine.
Zaključek: Oba vira MC sta učinkovita pri zdravljenju OA kolena, saj zmanjšujeta bolečino in izboljšujeta funkcijo brez pomembnih razlik po enem letu. Omejitve raziskave vključujejo nerandomiziran dizajn, odsotnost kontrolne skupine in enocentrično izvedbo. Potrebne so prihodnje prospektivne, randomizirane študije z daljšim spremljanjem. Ključne besede: osteoartroza kolena, zdravljenje, matične celice, maščobno tkivo, kostni mozeg Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,48 MB) |
8. Fizioterapevtska obravnava miofascialnega bolečinskega sindroma pri fibromialgiji : pregled literatureSara Perkič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fibromialgija spada med eno najpogostejših revmatičnih bolezni, za katero je značilna razširjena kronična bolečina. Čeprav še vedno ni dovolj raziskano področje, jo spremljajo poleg mišičnih simptomov tudi nevrološki, prebavni in urogenitalni simptomi, kar vpliva na zmanjšanje kvalitete življenja teh ljudi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosto se pojavlja miofascialni bolečinski sindrom pri bolnikih s fibormialgijo, katere fizioterapevtske metode in tehnike so najpogosteje uporabljene z namenom zmanjšanja bolečine in izboljšanje kvalitete življenja ter ugotoviti učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik za zmanjšanje simptomov miofascialnega bolečinskega sindroma pri fibromialgiji. Metode: Empirični del diplomskega dela temelji na kvalitativni raziskavi. Uporabili smo metode kompilacije, deskripcije, komparacije, analize in sinteze. Skupno število izbranih raziskav smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Kakovost člankov smo ocenili s pomočjo PEDro lestvice. Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo raziskave analizirali in jih razvrstili v tabelo kategorij in kod. Rezultati: Po natančni analizi strokovne in znanstvene literature so rezultati pokazali, da se MBS pogosto pojavlja pri bolnikih s SFM, kar dodatno oteži postavitev diagnoze in obravnavo. Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih pristopov, kot so miofascialne tehnike, vadba, hidroterapija, ultrazvočna terapija in LLLT pri zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in kvaliteti življenja. Razprava: Za uspešno zdravljenje FSM je nujna celostna obravnava, ki združuje kombinacijo različnih fizioterapevtskih metod. Individualizacija terapij glede na specifične simptome posameznika je ključnega pomena za zmanjšanje bolečine in izboljšanje kvalitete življenja. Ključne besede: miofascialni bolečinski sindrom, fibromialgija, fizioterapija, kronična bolečina, zdravljenje Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,61 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Fizioterapevtska obravnava ploskih stopal pri odrasli populaciji – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaRebeka Beranič, 2025, diplomsko delo Opis: Plosko stopalo predstavlja deformacijo stopalnega kompleksa, za katero sta v prvi vrsti značilna izravnava ali upad medialnega longitudinalnega stopalnega loka (v nadaljevanju MLA). Etiologija deformacije je široka, stanje je lahko prirojeno ali pridobljeno. Lahko se pojavlja v fleksibilni ali rigidni obliki. V terapevtski obravnavi so na voljo konzervativne in operativne metode zdravljenja. S kakovostnim, načrtovanim in z dokazi podprtim konservativnim zdravljenjem ploskega stopala lahko odpravimo potrebo po operativnih posegih. S tem razlogom so nas zanimale fizioterapevtske metode in tehnike, ki so dokazano najučinkovitejše pri obravnavi ploskega stopala pri odrasli populaciji. Namen zaključnega dela je preučiti fizioterapevtske metode in tehnike ter njihove učinke na plosko stopalo in tako ugotoviti, katere so najučinkovitejše pri izboljšanju stanja ploskega stopala pri odraslih osebah. Raziskovali smo s pomočjo prosto dostopnih podatkovnih baz in izbrali 11 relevantnih in kakovostnih študij, ki smo jih vključili v raziskavo. Pregledali in primerjali smo izbrane študije ter izpostavili fizioterapevtske metode in tehnike, ki so se izkazale kot najučinkovitejše pri obravnavi ploskega stopala pri odrasli populaciji. Na podlagi pregledane literature lahko trdimo, da je pri obravnavi ploskega stopala potrebno izbrati strukturiran in skrbno načrtovan fizioterapevtski pristop. Ob prisotnosti simptomatskega ploskega stopala lahko s tehnikami miofascialnega sproščanja dosežemo zmanjšanje bolečine. Izbiramo pa lahko tudi med kinezioterapijo, aplikacijo kineziološkega ali rigidnega traku in rabo raznovrstnih ortoz. Ključnega pomena sta pravilna in dosledna izvedba postopka, saj tako preprečimo poslabšanje stanja. Z ugotovitvami naše raziskave smo fizioterapevtom omogočili izbiro primernega pristopa k kakovostni obravnavi ploskega stopala. Ključne besede: plosko stopalo, konservativno zdravljenje, fizioterapevtska obravnava, odrasla populacija Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,46 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Učinki fizioterapije pri konzervativnem zdravljenju rizartroze: pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAnže Rataj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Rizartroza ali osteoartroza karpometakarpalnega sklepa palca (CMC 1) je pogosta degenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadene ženske in starejše osebe. Zaradi bolečine, otekanja, zmanjšane gibljivosti in moči sklepa ima pomemben vpliv na vsakodnevno delovanje ter kakovost življenja bolnikov. Kljub razširjenosti obolenja še vedno ni jasno opredeljenih smernic za konzervativno fizioterapevtsko zdravljenje. Metodologija: S sistematičnim pregledom literature smo ugotovili, katere fizioterapevtske metode in tehnike se najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rizartroze, kakšna je učinkovitost pri zmanjševanju bolečine in kakšni so kratkoročni učinki fizioterapije pri konzervativnem zdravljenju. V pregled smo vključili 11 raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2025, ki smo jih poiskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Analizo smo izvedli s kvalitativnim pristopom. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se uporablja širok spekter fizioterapevtskih metod, najpogosteje v kombinaciji (vaje, opornice, manualna terapija, zaščita sklepa). Večina raziskav potrjuje pozitiven vpliv teh metod na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije, vendar ostaja odprto vprašanje, katera metoda je najučinkovitejša. Razprava: Ugotovili smo, da so kombinirani pristopi običajno učinkovitejši pri zdravljenju rizartroze in postavili nova možna izhodišča za nadaljnja raziskovanja, ki bi lahko vodila k bolj sistematičnemu in jasnejšemu oblikovanju smernic zdravljenja v prihodnosti. Ključne besede: rizartroza, CMC 1, fizioterapija, bolečina, sistematični pregled, konzervativno zdravljenje Objavljeno v ReVIS: 24.10.2025; Ogledov: 306; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,33 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |