1. Primerjava uspešnosti matičnih celic iz različnih virov za zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepaMaruša Zupet, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je degenerativna bolezen sinovialnih sklepov, ki povzroča propadanje hrustanca, bolečino in zmanjšano gibljivost. Zdravljenje z matičnimi celicami (MC) iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva predstavlja minimalno invaziven pristop za zmanjšanje vnetja, regeneracijo hrustanca in izboljšanje funkcije sklepa. Namen raziskave je bil primerjati učinkovitost obeh metod pri zdravljenju OA kolena.
Metoda: V retrospektivno raziskavo so bili vključeni bolniki z OA kolena stopnje II–III po klasifikaciji Kellgren-Lawrence, zdravljeni z MC iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva (izbira glede na želje bolnika in stroške). Zbrani so bili podatki o demografiji, bolečini (vizualna analogna lestvica – VAL), funkciji kolena (KOOS) ter stopnji OA (RTG in napredne slikovne preiskave). Klinični izid je bil ocenjen pred zdravljenjem, 3 in 12 mesecev po njem.
Rezultati: Stopnja OA ni bila povezana s predoperativno bolečino ali funkcijo kolena. Obe metodi sta po 3 mesecih povzročili statistično značilno zmanjšanje bolečine (VAL) in izboljšanje funkcije (KOOS), učinek pa se je ohranil po enem letu. Čeprav je bilo zmanjšanje bolečine absolutno večje pri skupini z MC iz maščobnega tkiva, razlike med skupinama glede funkcionalnih izidov po 12 mesecih niso bile statistično pomembne. Začetna resnost degenerativnih sprememb ni vplivala na zaznano zmanjšanje bolečine.
Zaključek: Oba vira MC sta učinkovita pri zdravljenju OA kolena, saj zmanjšujeta bolečino in izboljšujeta funkcijo brez pomembnih razlik po enem letu. Omejitve raziskave vključujejo nerandomiziran dizajn, odsotnost kontrolne skupine in enocentrično izvedbo. Potrebne so prihodnje prospektivne, randomizirane študije z daljšim spremljanjem.
Ključne besede: osteoartroza kolena, zdravljenje, matične celice, maščobno tkivo, kostni mozeg
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 107; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
2. Fizioterapevtska obravnava miofascialnega bolečinskega sindroma pri fibromialgiji : pregled literatureSara Perkič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fibromialgija spada med eno najpogostejših revmatičnih bolezni, za katero je značilna razširjena kronična bolečina. Čeprav še vedno ni dovolj raziskano področje, jo spremljajo poleg mišičnih simptomov tudi nevrološki, prebavni in urogenitalni simptomi, kar vpliva na zmanjšanje kvalitete življenja teh ljudi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosto se pojavlja miofascialni bolečinski sindrom pri bolnikih s fibormialgijo, katere fizioterapevtske metode in tehnike so najpogosteje uporabljene z namenom zmanjšanja bolečine in izboljšanje kvalitete življenja ter ugotoviti učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik za zmanjšanje simptomov miofascialnega bolečinskega sindroma pri fibromialgiji. Metode: Empirični del diplomskega dela temelji na kvalitativni raziskavi. Uporabili smo metode kompilacije, deskripcije, komparacije, analize in sinteze. Skupno število izbranih raziskav smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Kakovost člankov smo ocenili s pomočjo PEDro lestvice. Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo raziskave analizirali in jih razvrstili v tabelo kategorij in kod. Rezultati: Po natančni analizi strokovne in znanstvene literature so rezultati pokazali, da se MBS pogosto pojavlja pri bolnikih s SFM, kar dodatno oteži postavitev diagnoze in obravnavo. Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih pristopov, kot so miofascialne tehnike, vadba, hidroterapija, ultrazvočna terapija in LLLT pri zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in kvaliteti življenja. Razprava: Za uspešno zdravljenje FSM je nujna celostna obravnava, ki združuje kombinacijo različnih fizioterapevtskih metod. Individualizacija terapij glede na specifične simptome posameznika je ključnega pomena za zmanjšanje bolečine in izboljšanje kvalitete življenja.
Ključne besede: miofascialni bolečinski sindrom, fibromialgija, fizioterapija, kronična bolečina, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 170; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Fizioterapevtska obravnava ploskih stopal pri odrasli populaciji – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaRebeka Beranič, 2025, diplomsko delo Opis: Plosko stopalo predstavlja deformacijo stopalnega kompleksa, za katero sta v prvi vrsti značilna izravnava ali upad medialnega longitudinalnega stopalnega loka (v nadaljevanju MLA). Etiologija deformacije je široka, stanje je lahko prirojeno ali pridobljeno. Lahko se pojavlja v fleksibilni ali rigidni obliki. V terapevtski obravnavi so na voljo konzervativne in operativne metode zdravljenja. S kakovostnim, načrtovanim in z dokazi podprtim konservativnim zdravljenjem ploskega stopala lahko odpravimo potrebo po operativnih posegih. S tem razlogom so nas zanimale fizioterapevtske metode in tehnike, ki so dokazano najučinkovitejše pri obravnavi ploskega stopala pri odrasli populaciji. Namen zaključnega dela je preučiti fizioterapevtske metode in tehnike ter njihove učinke na plosko stopalo in tako ugotoviti, katere so najučinkovitejše pri izboljšanju stanja ploskega stopala pri odraslih osebah. Raziskovali smo s pomočjo prosto dostopnih podatkovnih baz in izbrali 11 relevantnih in kakovostnih študij, ki smo jih vključili v raziskavo. Pregledali in primerjali smo izbrane študije ter izpostavili fizioterapevtske metode in tehnike, ki so se izkazale kot najučinkovitejše pri obravnavi ploskega stopala pri odrasli populaciji. Na podlagi pregledane literature lahko trdimo, da je pri obravnavi ploskega stopala potrebno izbrati strukturiran in skrbno načrtovan fizioterapevtski pristop. Ob prisotnosti simptomatskega ploskega stopala lahko s tehnikami miofascialnega sproščanja dosežemo zmanjšanje bolečine. Izbiramo pa lahko tudi med kinezioterapijo, aplikacijo kineziološkega ali rigidnega traku in rabo raznovrstnih ortoz. Ključnega pomena sta pravilna in dosledna izvedba postopka, saj tako preprečimo poslabšanje stanja. Z ugotovitvami naše raziskave smo fizioterapevtom omogočili izbiro primernega pristopa k kakovostni obravnavi ploskega stopala.
Ključne besede: plosko stopalo, konservativno zdravljenje, fizioterapevtska obravnava, odrasla populacija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 189; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Učinki fizioterapije pri konzervativnem zdravljenju rizartroze: pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAnže Rataj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Rizartroza ali osteoartroza karpometakarpalnega sklepa palca (CMC 1) je pogosta degenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadene ženske in starejše osebe. Zaradi bolečine, otekanja, zmanjšane gibljivosti in moči sklepa ima pomemben vpliv na vsakodnevno delovanje ter kakovost življenja bolnikov. Kljub razširjenosti obolenja še vedno ni jasno opredeljenih smernic za konzervativno fizioterapevtsko zdravljenje. Metodologija: S sistematičnim pregledom literature smo ugotovili, katere fizioterapevtske metode in tehnike se najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rizartroze, kakšna je učinkovitost pri zmanjševanju bolečine in kakšni so kratkoročni učinki fizioterapije pri konzervativnem zdravljenju. V pregled smo vključili 11 raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2025, ki smo jih poiskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Analizo smo izvedli s kvalitativnim pristopom. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se uporablja širok spekter fizioterapevtskih metod, najpogosteje v kombinaciji (vaje, opornice, manualna terapija, zaščita sklepa). Večina raziskav potrjuje pozitiven vpliv teh metod na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije, vendar ostaja odprto vprašanje, katera metoda je najučinkovitejša. Razprava: Ugotovili smo, da so kombinirani pristopi običajno učinkovitejši pri zdravljenju rizartroze in postavili nova možna izhodišča za nadaljnja raziskovanja, ki bi lahko vodila k bolj sistematičnemu in jasnejšemu oblikovanju smernic zdravljenja v prihodnosti.
Ključne besede: rizartroza, CMC 1, fizioterapija, bolečina, sistematični pregled, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2025; Ogledov: 159; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. RESPIRATORNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA ODRASLIH Z ASTMOŽana Mencej, 2023, diplomsko delo Opis: Dihanje je proces, o katerem redko razmišljamo in mu ne namenjamo pozornosti. To zagotovo ne drži za pljučne bolnike, ki se pomembnosti dihanja zelo dobro zavedajo. V skupino pljučnih bolnikov uvrščamo tudi astmatike.
Astma je ena izmed bolezni dihal, ki je zelo razširjena in predstavlja veliko breme za družbo, tako z zdravstvenega kot ekonomskega vidika, predvsem zato, ker se v večji meri pojavlja pri otrocih, ki naj bi predstavljali zdrav del poulacije. Poleg tega gre za kronično bolezen, kar pomeni, da je pomembno, da vzpostavimo učinkovit model obravnave, ki je prilagojen posamezniku.
Da bi olajšali življenje bolnikov z astmo, se tako poslužujemo številnih načinov zdravljenja. Poleg najpogostejše oblike – farmakološkega zdravljenja – imamo pomembno vlogo pri obravnavi astmatikov tudi fizioterapevti s specialnimi znanji z respiratornega področja, ki predstavljamo del multidisciplinarnega tima. Pri obravnavi astmatikov se respiratorni fizioterapevti poslužujemo predvsem tehnik za izboljšanje čiščenja dihalnih poti in kontrole dihanja, cilj pa je, da s pomočjo nabora različnih tehnik pacient doseže želene funkcionalne zmožnosti, ki mu omogočajo čim bolj normalno življenje.
Respiratorna fizioterapija je že mnogo let eden izmed ključnih delov obravnave bolnikov z respiratornimi disfunkcijami, saj so se metode in tehnike, ki jih uporabljamo, izkazale za učinkovite, čeprav za nekatere še ne obstajajo dejanski dokazi iz raziskav. Pomembno je, da respiratorni fizioterapevti kontinuirano utrjujemo svoje znanje s področja anatomije, fiziologije in patologije ter da poznamo tehnike, ki jih uporabljamo pri svojem delu, in vemo, kakšen vpliv imajo le-te na mehaniko dihanja. Poleg tega je pomemben tudi individualni pristop, ki je prilagojen posameznikovim potrebam ter ozaveščanje javnosti o vlogi in prepoznavnosti respiratorne fizioterapije.
Ključne besede: astma, fizioterapija, respiratorna fizioterapija, pljučne bolezni, zdravljenje astme
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 204; Prenosov: 15
Celotno besedilo (478,77 KB) |
6. Fizioterapevtska obravnava pacienta s kalcinirajočim tendinitisom rotatorne manšeteTjaša Pinter, 2025, diplomsko delo Opis: Ramenski sklep je najbolj gibljiv kroglični sklep v telesu. Zaradi svoje anatomije je pogosto podvržen različnim patološkim spremembam. Kalcinirajoči tendinitis (KT) rotatorne manšete (RM) je ena najpogostejših degenerativnih patologij ramenskega sklepa, ki nastane zaradi nalaganja kristalov kalcijevega fosfata v tetive mišic RM, najpogosteje v tetivo mišice supraspinatus. To povzroča bolečino, omejeno gibljivost in zmanjšano funkcionalnost sklepa, kar pomembno vpliva na kakovost življenja bolnika. Pojavlja se predvsem pri odraslih med tridesetim in šestdesetim letom starosti, pogosteje pri ženskah. KT običajno poteka v več fazah, zdravljenje pa je lahko konzervativno ali operativno. V praksi se pogosto najprej uporabljajo konzervativni pristopi, med katere sodijo počitek, analgetiki, nesteroidna protivnetna zdravila, terapevtske vaje in fizioterapevtska obravnava. V zadnjih letih se vedno pogosteje uporablja tudi terapija z udarnimi valovi (ESWT), ki omogoča razgradnjo kalcinatov in učinkovito zmanjšuje bolečino. Namen diplomske naloge je bil s pregledom literature raziskati fizioterapevtske pristope k zdravljenju KT in ovrednotiti učinkovitost terapije z ESWT v primerjavi z drugimi metodami. V analizo je bilo vključenih osem kakovostnih kliničnih študij, objavljenih med letoma 2000 in 2025, iz podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect. Vključene raziskave so bile randomizirane, nadzorovane ali prospektivne narave, večina tudi dvojno slepo zasnovanih. Analiza rezultatov je pokazala, da je ESWT učinkovita fizioterapevtska metoda za zdravljenje KT RM. Ugotovili smo, da je visokoenergijska oblika ESWT najbolj učinkovita, saj je hitreje statistično značilno zmanjšala bolečino, izboljšala funkcionalnost in pospešila razgradnjo kalcinacij v primerjavi z nizkoenergijsko obliko ali placebo terapijo. Rezultati sistematičnega pregleda podpirajo hipotezo, da je ESWT najbolj učinkovita fizioterapevtska metoda za zdravljenje KT. Diplomsko delo poudarja pomen celostne in individualno prilagojene fizioterapevtske obravnave, ki vključuje tako pasivne kot aktivne metode in upošteva specifične potrebe posameznega pacienta. Ugotovitve bodo v pomoč pri nadaljnjem kliničnem delu in oblikovanju smernic za učinkovitejšo rehabilitacijo bolnikov s KT RM.
Ključne besede: Kalcinirajoči tendinitis, rotatorna manšeta, konservativno zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 201; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,09 MB) |
7. Uporaba metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarina Vidovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji. Alternativna medicina postaja vse bolj priljubljena kot dopolnilo k tradicionalnim zdravstvenim storitvam, zlasti med starejšimi odraslimi, ki se pogosto soočajo s kroničnimi boleznimi in iskanjem celostnih pristopov k izboljšanju kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto starejši odrasli uporabljajo alternativno medicino, katere vrste so med njimi najbolj priljubljene ter kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev za uporabo tovrstnih metod. Diplomska raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke za empirično raziskavo smo zbirali z anketiranjem starejših odraslih v Sloveniji. V raziskavi je sodeloval 101 starejši odrasli. Anketiranje je potekalo od decembra 2024 do januarja 2025 na ulicah Mestne občine Ptuj, v okoliških vaseh in v Domu upokojencev Ptuj. Podatke smo analizirali z izbranimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da starejši odrasli pogosto uporabljajo alternativno medicino, zlasti zeliščne pripravke in masažne terapije. Ugotovljeno je bilo tudi, da so ženske pogostejše uporabnice alternativnih metod. Izkazalo se je tudi, da so vse razlike v pogostosti uporabe različnih pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi glede na spol, starost, izobrazbo in njihov dohodek statistično značilne. Povezanost med pogostostjo uporabe različnih pristopov alternativne medicine in zadovoljstvom z lastnim zdravstvenim stanjem starejših odraslih pa se ni pokazala kot statistično pomembna. Raziskava ponuja vpogled v razširjenost in percepcijo alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji, kar je lahko osnova za nadaljnje raziskave in za oblikovanje inovativnih zdravstvenih storitev in programov, prilagojenih njihovim potrebam, motivom, željam in pričakovanjem.
Ključne besede: alternativna medicina, starejši odrasli, socialna gerontologija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 184; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,41 MB) |
8. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PRI RUPTURI MENISKUSALan Balažic, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava zdravljenje poškodb meniskusa, pri čemer se osredotoča na primerjavo konzervativnega in operativnega pristopa pri poškodbah v vaskularizirani coni meniskusa. Meniskus ima ključno vlogo pri stabilnosti in funkcionalnosti kolenskega sklepa, zato je izbira ustreznega načina zdravljenja bistvenega pomena za dolgoročne izide pri pacientih. V preteklosti je bil meniskus pogosto odstranjen, danes pa je poudarek na njegovem ohranjanju, saj so študije pokazale, da meniscektomija povečuje tveganje za osteoartritis in druge degenerativne spremembe sklepa. Glavni problem, ki ga naloga obravnava, je potreba po boljšem razumevanju učinkovitosti posameznih terapevtskih pristopov, da bi omogočili optimalno zdravljenje glede na vrsto poškodbe. Postavljena hipoteza je, da so pri poškodbah meniskusa v vaskularizirani coni, rezultati konzervativnega zdravljenja primerljivi z operativnim zdravljenjem. Namen naloge je bil analizirati različne metode zdravljenja, njihovo uspešnost in vpliv na dolgoročno funkcionalnost sklepa. Cilji vključujejo sistematičen pregled strokovne literature, primerjavo terapevtskih učinkov obeh pristopov in identifikacijo dejavnikov, ki vplivajo na uspeh zdravljenja. V analizo je bilo vključenih enajst študij, ki so bile izbrane na podlagi relevantnosti in metodološke kakovosti. Rezultati kažejo, da konzervativno zdravljenje, še posebej pri manjših vzdolžnih rupturah, lahko doseže primerljive rezultate z operativnim zdravljenjem. Pri kompleksnejših poškodbah pa operativni posegi ostajajo boljša izbira, saj omogočajo dolgoročno ohranitev funkcionalnosti meniskusa in zmanjšujejo tveganje za degenerativne spremembe. Pomembno je poudariti, da je uspeh zdravljenja močno odvisen od kakovosti rehabilitacije, ne glede na izbrani pristop. Zaključki naloge poudarjajo potrebo po individualiziranem zdravljenju, ki temelji na specifičnih značilnostih poškodbe in bolnika. Pridobitve za stroko vključujejo boljše razumevanje mehanizmov zdravljenja meniskusa, pomen kakovostne rehabilitacije ter potrebo po razvoju enotnih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja.
Ključne besede: meniskus, ruptura, konzervativno zdravljenje, operativno zdravljenje, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2025; Ogledov: 236; Prenosov: 20
Celotno besedilo (714,17 KB) |
9. Vloga fizioterapije pri konzervativnem zdravljenju in po operativnem zdravljenju De Quervainovega sindroma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJan Ivanuša, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: De Quervain sindrom je patologija dlani, ki najpogosteje nastane zaradi draženje in vnetja kit. Značilnejši je za ženske kot za moške. Zdravljenje je odvisno od simptomov in je lahko konzervativno ali operativno. Metodologija: Uporabili smo metodo kompilacije, komparacije, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. V raziskavo je bilo vključenih 11 raziskav, ki so opisovale vlogo fizioterapije pri de Qervainov sindromu pri konzervativnem zdravljenju in po operativnem posegu. Članke smo izbirali s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PEDro, PubMed, Research Gate, Emeraldinsight, ProQuest in Scopus, ter jih prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Ugotavljamo, da je na razpolago več raziskav na temo fizioterapevtskih intervencij v sklopu konzervativnih oblik zdravljenja de Quervainovega sindroma in manj po operativnem posegu. Vse v analizo vključene raziskave so povzemale skupek fizioterapevtskih metod in jih tako tudi vrednotile. Iz raziskav je razvidno, da so se v konzervativne namene za najbolj pogosto uporabljene metode in tehnike izkazale uporaba udarnih globinskih valov, terapija z visoko intenzivnim laserjem, kinezioterapija ter manulane tehnike, v smislu miofascialnega tapinga in miofascialnega sproščanja. V post operativno rehabilitacijo pa so bilenajpogosteje vključene edukacija pacienta, kinezioterapija, masaža brazgotine in kompresijske obveze. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da kombinacija fizioterapevtskih metod in tehnik prinaša pozitivne rezultate. Vse raziskave kažejo na izboljšanje funkcije roke. Zaključek: Pri konzervativnem zdravljenje ali postoperatirni rehabilitaciji fizioterapevtska obravnava pripomore k zmanjšanju pojavnosti simptomov, izboljšanju funkcije roke in izboljšanju kvaliteto življenja pri posamezniku.
Ključne besede: De Quervain sindrom, fizioterapevtske metode, učinki zdravljenja De quervain sindroma, konzervativno zdravljenje, operativni poseg
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 187; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,28 MB) |
10. VPLIV VADBE IN MULTIDISCIPLINARNEGA PRISTOPA NA OTROKE S CEREBRALNO PARALIZOLara Rifl, 2025, diplomsko delo Opis: CP je najpogostejši razlog za gibalno oviranost otrok. Je nevrološka motnja, ki močno vpliva na gibanje in telesno držo, in je posledica poškodbe razvijajočih se možganov, kot je intrakranialna krvavitev ali pomankanje kisika v možganih. Pri otrocih s CP starši opažajo ne-doseganje razvojnih mejnikov, kot je osvojitev prevalitve ali plazenje, diagnoza pa je potrjena z magnetno resonanco. Za določitev oblike CP in stopnje okvare poznamo velik nabor ocenjevalnih instrumentov, ki se lahko uporabljajo za vse nevrološke in razvojne motnje, ter ocenjevalne instrumente specifične za CP. Funkcionalni ocenjevalni instrumenti pogosto vključujejo vidike grobe motorike (sedenje, stoja, hoja) in fine motorike (doseganj, prijemanje). Ker je CP neozdravljiva je naloga terapevtske skupine, da skozi rehabilitacijo otrok doseže in zadrži željeno telesno, senzorno, psihološko in socialno funkcijo. Glede na stopnjo, poda terapevtska obravnava otroku orodja, za karseda uspešno in samostojno življenje. Terapevtski programi osredotočeni na specifične naloge vsakdanjega življenja in doseganje specifičnih ciljev, ki so postavljeni v vsakdanje okolje, pokažejo najboljše rezultate za doseganje funkcionalnosti otroka. Za otroke z višjo stopnjo prizadetosti, ki ne hodijo, je za vadbo potrebno izbrati druge medije (voda ali terapija s konjem) ali prilagoditve obstoječih vadb (vadba na tekaški progi s podprto telesno težo). Vsak vadbeni program ni primeren za vse otroke s CP, zato mora biti vadbeni program sestavljen po posameznikovih zmožnostih in ciljih. Komunikacija med družino in terapevtsko skupino mora biti odprta, saj starši poročajo o otrokovem napredku ali možnih težavah in skrbeh. Dobro počutje, samostojnost, integracija v skupnost in sodelovanje so osnovni cilji, h katerim moramo stremeti.
Ključne besede: cerebralna paraliza, vadba, mišična moč, nadzor drže, Rehabilitacija, zdravljenje spastičnosti, multidisciplinarni pristop
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 291; Prenosov: 14
Celotno besedilo (872,42 KB) |
