1. Z zdravjem povezana kakovost življenja starejših : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeBrigita Novak, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaradi vse daljše življenjske dobe in dolgoživosti slovenske družbe se povečuje delež starejših odraslih, ki se zaradi pridruženih fizičnih, duševnih ali psihosocialnih dejavnikov v okviru svojega zdravja soočajo z oteženim doseganjem želene kakovosti življenja. V ospredje magistrskega dela smo zato postavili starejšega človeka in proučili razumevanje koncepta kakovosti življenja skozi perspektivo zdravja v lokalnem okolju. Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Podatke smo analizirali z relevantnimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavo je bilo vključenih 200 starejših odraslih iz občine Središče ob Dravi, starih od 65 do 95 let. Kot anketni vprašalnik je bil uporabljen validiran vprašalnik WHOQOL 1995. Razprava: V raziskavi smo z demografskimi determinantami ugotavljali, ali obstajajo razlike v razumevanju koncepta kakovosti življenja in zdravega staranja med starejšimi odraslimi v lokalnem okolju. Ugotovili smo, da so anketiranci, stari do 74 let, bolj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem kot tisti, stari 75 let ali več. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med nižjo izobrazbo in nižjim zadovoljstvom z duševnim zdravjem. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezanost med konceptom zdravja in kakovostjo življenja ter med konceptom zdravja in konceptom zdravega staranja starejših odraslih v lokalnem okolju Zaključek: Vzdrževanje ustrezne stopnje kakovosti življenja pri starejših odraslih je potrebno z vidika posameznika, družine, družbe in zdravstvenega varstva. Starostne bolezni povzročijo upad telesnih in duševnih funkcij ter posledično oteženo zmožnost opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti, izgubo vlog v družbi in občutka življenjske izpopolnjenosti ter oteženo samooskrbo.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravo staranje, aktivno staranje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 389; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
2. Razumevanje pomena osamljenosti stanovalcev v domovih za starejše v perspektivi zdravega staranja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPetra Petrič, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osamljenost je zapleteno in edinstveno čustveno stanje, ko je oseba podvržena prikrajšanju socialnih virov, ki se nanašajo na medčloveške odnose. Socialna izolacija in osamljenost imata resne posledice za kakovost življenja in dobro počutje, s tem pa ovirata zdravo staranje. Razširjenost hude osamljenosti med starejšimi ljudmi, ki živijo v domovih za ostarele, je vsaj dvakrat večja kot pri populaciji, ki živi v skupnosti. Nedavne študije so poročale o še višjih stopnjah osamljenosti med pandemijo COVID-19. Družbeni odnosi so temeljna potreba za zdravo starost. Metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketiranjem. V raziskavi sta sodelovala 102 stanovalca doma starejših Danice Vogrinec Maribor. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo opisne in sklepne statistike v programu IBM SPSS Statistics 29 ter jih prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programov Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so stanovalci doma za starejše občutili višje stopnje osamljenosti med pandemijo COVID-19. Ocena osamljenosti se ni navezovala na število svojcev, ki jih obiskujejo. Prav tako ni bilo razlik v osamljenosti glede na spol anketirancev. Velik vpliv na oceno osamljenosti pa je imela samoocena zdravstvenega stanja in počutja anketiranega. Razprava: Osamljenost je pogosto preučevana kot dejavnik tveganja za številne zdravstvene in duševne težave. Hkrati pa je slabo zdravstveno stanje možen vzrok za socialno izolacijo in izključenost. Obravnavanje zdravstvenih potreb starejših ljudi je pomembno sredstvo za spodbujanje njihove stopnje družbene povezanosti. Prepoznavanje osamljenosti bi moralo biti sestavni del psihološke in zdravstvene ocene v tej populaciji.
Ključne besede: osamljenost, starejši, domovi starejših, COVID-19, zdravo staranje
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 630; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,11 MB) |
3. ZDRAVO STARANJE V DOMAČEM OKOLJUMojca Bizjak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Ključne besede: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 738; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,38 MB) |
