1. Ozaveščenost tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih zdravstvenikov o paliativni zdravstveni negi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNatalija Kranjec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Število pacientov, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego, narašča. Pomembno je, da imajo tehniki zdravstvene nege, kot tudi diplomirani zdravstveniki ustrezno znanje ter tudi izkušnje o paliativni zdravstveni negi, da lahko kakovostno poskrbijo za paciente, ki takšno nego potrebujejo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno raziskavo v obliki anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zdravstvenikom. Oblikovali smo šest sklopov vprašanj: vprašanja o paliativni negi in o poznavanju paliativne zdravstvene nege, vprašanja o lajšanju bolečin pri neozdravljivo bolnih, vprašanja glede sporočanja prognoze, vprašanja glede oživljanja rakavih pacientov in glede oskrbe umrlega. Rezultati: Raziskovali smo, kakšna je ozaveščenost tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih zdravstvenikov o paliativni zdravstveni negi. Ugotovili smo, da se naši anketiranci niso veliko naučili o paliativni zdravstveni negi v času rednega izobraževanja na srednji šoli ali na fakulteti, temveč se dodatno izpopolnjujejo v okviru svoje zaposlitve. Udeležujejo se seminarjev, nekateri izredno študirajo zdravstveno nego ob službi, nekateri pa iščejo informacije na svetovnem spletu, da bi lahko čimbolj pomagali pacientom, s katerimi se srečujejo. Razprava in sklep: Odgovori anketirancev so nas presenetili, saj smo zavrgli kar dve hipotezi. Predpostavljali smo, da bodo anketiranci svoje znanje glede paliativne zdravstvene nege ocenili kot slabo. Kljub vsemu, da v šolskih klopeh niso pridobili dovolj znanja o paliativni zdravstveni negi, se o njej ozaveščajo na svojem delovnem mestu. Želimo si, da bi bilo teh izobraževanj več, saj lahko le z ustreznim znanjem kakovostno pomagamo pacientom, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego.
Ključne besede: paliativna oskrba, obdobje paliativne oskrbe, zdravstvena nega neozdravljivo bolnih pacientov
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2026; Ogledov: 325; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,12 MB) |
2. Zdravstvena nega v vojaški doktrini na nivoju 1 (ROLE 1) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaJernej Prislan, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravstvena oskrba predstavlja temeljno podporno dejavnost v sodobni vojaški doktrini, saj pomembno prispeva k operativni sposobnosti vojaških enot. Vse bolj kompleksne razmere, v katerih deluje vojaško zdravstveno osebje, zahtevajo ne le klasično medicinsko znanje, temveč tudi taktične, psihološke in logistične kompetence. Zato je bilo glavno vodilo raziskave proučiti pripravljenost, izzive in zaznave osebja glede kakovosti zdravstvene oskrbe v teh enotah. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval tako zaprta kot odprta vprašanja. Anketa je bila anonimna, sodelovalo je 40 oseb, zaposlenih v slovenskem vojaškem zdravstvenem sistemu. Podatki so bili analizirani s pomočjo grafične in opisne statistike ter interpretirani glede na postavljene hipoteze. Rezultati: Polovica sodelujočih je bilo žensk in polovica moških. Največ jih je bilo starih med 31 in 40 let. Anketiranci so kot najpogostejše delovno mesto navedli tehnika zdravstvene nege. Rezultati kažejo, da večina zaposlenih meni, da je zdravstvena oskrba ključna za operativnost, da so taktična znanja nujna ter da je nujna večja kadrovska, materialna in organizacijska podpora. Razprava: Rezultati potrjujejo vse tri raziskovalne hipoteze. Udeleženci prepoznavajo zdravstveno oskrbo kot ključno komponento vojaške doktrine, izpostavljajo pomen tako medicinskih kot taktičnih veščin ter zaznavajo trenutne kapacitete enot ROLE 1 kot zadostne, vendar z jasnimi pomanjkljivostmi na kadrovskem in organizacijskem področju. Raziskava razkriva tudi konkretne predloge za izboljšave, vključno z večjim poudarkom na usposabljanjih in večji prisotnosti osebja.
Ključne besede: NATO, zdravstvena nega, CIMIC, sistem ROLES, vojaška zdravstvena enota
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2026; Ogledov: 336; Prenosov: 5
Celotno besedilo (6,08 MB) |
3. Pomen paliativne zdravstvene nege pri onkoloških pacientih (pregled literature) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaLana Turha, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna zdravstvena nega je pomemben faktor k zagotavljanju umiranja in smrti na način, s katerim zmanjšamo trpljenje in nepotrebna zdravljenja umirajočega na minimum. Namen diplomskega dela je bil, s pomočjo pregleda člankov raziskati in predstaviti pomen paliativne zdravstvene nege pri onkoloških pacientih. Metodologija: Uporabili smo metodo kompilacije, komparacije, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. V raziskavo je bilo vključenih osem strokovnih člankov, ki so opisovali paliativno zdravstveno nego onkoloških pacientov. Članke smo izbirali s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PubMed, Research Gate in Sciencedirect ter jih prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Ugotavljamo, da so strokovni članki dokaj homogeni glede na metodologijo in se precej razlikujejo glede na izbrani vzorec, predvsem po številu sodelujočih, ki jih je bilo med 12 in 378. Največ vključenih člankov je govorilo o pomenu vnaprejšnjega načrtovanja paliativne oskrbe, ohranjanja občutka normalnosti, upanja, optimizma, potrebi po ohranjanju dostojanstva, izogibanju bolečinam in trpljenju, neobremenjevanju družine, izogibanju podaljševanja življenja ter željah po mirni smrti. Nekateri so navedli potrebo po dodatnih informacijah o sedaciji in izboljšanju komunikacije zdravstvenih delavcev. Razprava: Izkazalo se je, da imajo onkološki pacienti v paliativni oskrbi največkrat potrebe po zmanjšanju fizičnih simptomov, kot so slabost, bolečina, izguba apetita ter tudi omilitev občutka tesnobe ter želje po mirni smrti. Vloga paliativne zdravstvene nege onkoloških pacientov se kaže predvsem pri vnaprejšnjem načrtovanju paliativne oskrbe v smislu upoštevanja pacientovih potreb in želja, kar je ključna naloga zdravstvene – delovanje v dobrobit pacienta.
Ključne besede: onkološki pacient, paliativna oskrba, potrebe onkološkega pacienta, zdravstvena nega, pomen paliativne zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2026; Ogledov: 297; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. Zdravstvena nega pacienta po podkolenski amputaciji nogeAnastasija Miteva, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Podkolenska amputacija predstavlja pomemben kirurški poseg, ki bistveno vpliva na pacientovo fizično, psihološko in socialno življenje. Najpogostejši vzroki za podkolensko amputacijo so periferna arterijska bolezen, sladkorna bolezen, kronične okužbe ter travmatske poškodbe. Po amputaciji se pogosto pojavijo različni zapleti, kot so okužbe kirurškega mesta, motnje celjenja rane, fantomska bolečina, bolečina krna in psihološke težave, ki pomembno vplivajo na rehabilitacijo in kakovost življenja pacienta. Ključen del obravnave predstavlja zdravstvena nega, ki vključuje spremljanje vitalnih funkcij, preprečevanje zapletov, nego kirurške rane, obvladovanje bolečine, zgodnjo mobilizacijo ter psihosocialno podporo pacientu in njegovim svojcem. Pri rehabilitaciji in pripravi pacienta na uporabo proteze ima pomembno vlogo tudi medicinska sestra, saj s kontinuirano edukacijo, podporo in koordinacijo multidisciplinarnega tima pomembno prispeva k večji samostojnosti in uspešnejšemu okrevanju pacienta. Namen diplomske naloge je predstaviti zdravstveno nego pacienta po podkolenski amputaciji ter opredeliti ključne intervencije zdravstvene nege, možne zaplete in vlogo medicinske sestre pri rehabilitaciji in pripravi pacienta na uporabo proteze.
Metoda: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela in sistematičnim pregledom strokovne ter znanstvene literature. Literatura je bila pridobljena iz podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect, CINAHL in Google Učenjak. Vključena so bila prosto dostopna besedila v slovenskem in angleškem jeziku, objavljena v letih od 2015 do 2025. Uporabljene ključne besede so bile: »amputacija«, »zdravstvena nega«, »medicinska sestra«, »rehabilitacija« in »psihosocialna podpora« ter angleške ustreznice »amputation«, »nursing care«, »nurse«, »rehabilitation« in »psychosocial support«. Pri iskanju literature so bili uporabljeni Boolovi operatorji AND/OR. Po pregledu naslovov, povzetkov in celotnih besedil ter upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v končno analizo vključenih štirinajst enot literature. Postopek izbora literature je bil prikazan s PRIZMA-diagramom.
Rezultati: Analiza izbrane literature je pokazala, da sta najpogostejša vzroka za podkolensko amputacijo sladkorna bolezen in periferna arterijska bolezen, pogosto v povezavi z okužbami in kroničnimi razjedami. Med najpogostejšimi zapleti po amputaciji so okužbe kirurškega mesta, motnje celjenja rane, fantomska bolečina, bolečina krna ter venska trombembolija. Ugotovljeno je bilo, da zgodnja rehabilitacija, fizioterapija, ustrezna priprava krna in uporaba proteze pomembno vplivajo na funkcionalni izid in kakovost življenja pacientov. Ključne intervencije zdravstvene nege vključujejo spremljanje vitalnih funkcij, preprečevanje zapletov, oskrbo kirurške rane, zgodnjo mobilizacijo, lajšanje bolečine, edukacijo pacienta in svojcev ter psihosocialno podporo. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri koordinaciji rehabilitacije, spremljanju pacientovega napredka in pripravi na uporabo proteze.
Razprava: Učinkovita obravnava pacienta po podkolenski amputaciji zahteva celosten in multidisciplinaren pristop, pri katerem ima medicinska sestra ključno vlogo pri zagotavljanju varne in kontinuirane zdravstvene oskrbe. Zgodnje prepoznavanje zapletov, ustrezna nega krna, učinkovito obvladovanje bolečine ter pravočasna rehabilitacija pomembno vplivajo na zmanjšanje zapletov in izboljšanje funkcionalnega okrevanja. Pomemben del zdravstvene obravnave predstavlja tudi psihosocialna podpora, saj se pacienti pogosto spopadajo z depresijo, anksioznostjo in zmanjšano kakovostjo življenja. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kontinuirane edukacije, multidisciplinarnega sodelovanja in aktivne vloge medicinske sestre pri rehabilitaciji ter pripravi pacienta na samostojno življenje po amputaciji.
Ključne besede: amputacija, zdravstvena nega, medicinska sestra, rehabilitacija, psihosocialna podpora.
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2026; Ogledov: 409; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. Vloga medicinske sestre pri oskrbi starostnika s kronično ranoTatjana Hlade, 2026, diplomsko delo Opis: Kronične rane pri starostnikih predstavljajo pomemben zdravstveni, negovalni in organizacijski problem, saj so povezane s staranjem, z multimorbidnostjo, zmanjšano mobilnostjo, s podhranjenostjo, slabšo prekrvitvijo, z nevropatijo in večjim tveganjem za okužbo. Zaradi dolgotrajnega celjenja, pogostih zapletov in velikega vpliva na kakovost življenja zahtevajo celostno, individualizirano in na dokazih podprto obravnavo. V tem procesu ima medicinska sestra ključno vlogo pri oceni rane, načrtovanju in izvajanju zdravstvene nege, izbiri ustreznih oblog, spremljanju celjenja in preprečevanju zapletov. Namen diplomske naloge je bil preučiti vlogo medicinske sestre pri oskrbi starostnika s kronično rano s poudarkom na razjedah zaradi pritiska.
Ključne besede: Kronične rane, razjede zaradi pritiska, zdravstvena nega starostnika, oskrba ran, medicinska sestra, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2026; Ogledov: 367; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri paliativni oskrbi starejših : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSimona Pohorec, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: Demografsko staranje prebivalstva povečuje potrebe po kakovostni paliativni oskrbi. Izvajalci zdravstvene nege so osrednji del multidisciplinarnih timov, ki oskrbujejo starejše v paliativni fazi, vendar ostajajo njihova vloga in potrebne kompetence premalo jasno opredeljene. Ustrezna usposobljenost in kompetentnost izvajalcev zdravstvene nege sta ključna za zagotavljanje kakovostne paliativne oskrbe starejšim. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature, v katerem je bilo analiziranih sedem raziskav o vlogi in kompetencah izvajalcev zdravstvene nege pri zagotavljanju paliativne oskrbe starejšim. Vključene so bile študije različnih metodoloških zasnov iz sedmih držav. Analiza je sledila smernicam PRISMA. Rezultati: Analiza je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege opravljajo večdimenzionalno vlogo, ki vključuje obvladovanje simptomov, psihosocialno podporo, komunikacijo, koordinacijo oskrbe, etično odločanje in zagovorništvo. Potrebujejo širok nabor kompetenc v šestih dimenzijah: vodenje, komunikacija, medpoklicno sodelovanje, klinične veščine, etično-pravne kompetence ter psihosocialna in duhovna oskrba. Raziskave kažejo pomembno vrzel med teorijo in prakso zaradi nezadostnega izobraževanja, visoke delovne obremenitve, pomanjkanja sistemske podpore in čustvene izgorelosti. Zaključek: Rezultati potrjujejo potrebo po strukturiranih izobraževalnih programih, uvedbi kompetenčnih okvirov, krepitvi komunikacijskih veščin ter sistemski podpori izvajalcem zdravstvene nege. Priporočeno je multidisciplinarno sodelovanje in preprečevanje izgorelosti. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati randomizirana klinična preskušanja učinkovitosti izobraževalnih programov ter implementacijske raziskave v slovenskem kontekstu.
Ključne besede: paliativna oskrba, starejši, zdravstvena nega, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2026; Ogledov: 411; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,70 MB) |
7. Poenotenje izobraževalnega sistema za izboljšanje kakovosti dela zaposlenih v nujni medicinski pomoči pred začetkom zaposlitveManuela Žučko, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sistem nujne medicinske pomoči (NMP) je ključen del zdravstvenega varstva, saj omogoča hitro in učinkovito ukrepanje v življenjsko ogrožajočih situacijah. V Sloveniji je sistem pripravništva v NMP neenotno urejen, kar lahko privede do razlik v usposobljenosti zaposlenih. V primerjavi s tujino, zlasti z Nemčijo in Veliko Britanijo, kjer so vzpostavljeni poenoteni in strukturirani sistemi izobraževanja, se pokaže prostor za izboljšave tudi v slovenskem prostoru.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketiranjem na namenskem vzorcu 88 udeležencev, med katerimi so bili redno zaposleni v NMP, poklicni gasilci, mentorji in pripravniki. Podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne statistike in tematske analize odprtih odgovorov.
Rezultati: Udeleženci raziskave trenutni sistem pripravništva povprečno ocenjujejo za delno učinkovitega pri pripravi na samostojno delo. Njihovi odgovori kažejo, da obstoječi sistem omogoča premalo strukturiranega praktičnega dela, vodenega usposabljanja in aktivne vključitve pripravnikov v klinično okolje. Velika večina jih podpira uvedbo poenotenega sistema izobraževanja.
Razprava: Visoka podpora uvedbi poenotenega sistema kaže, da udeleženci podpirajo spremembe na področju slovenskega sistema. Učinkovit sistem izobraževanja zanje pomeni enoten, strukturiran in praktično usmerjen program, ki bi temeljil na simulacijah realnih situacij ter drugih oblikah izkustvenega učenja in kakovostnem mentorstvu. V poenotenem sistemu vidijo pretežno pozitivne učinke na kakovost dela, zmanjšanje napak pri delu in izboljšanje ugleda poklica.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, pripravništvo, izobraževanje, mentorstvo, poenoten sistem, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 285; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,48 MB) |
8. Odnos družbe do evtanazije : pregled literatureAnja Trstenjak, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pogled na evtanazijo v današnji družbi je zelo raznolik in odvisen od različnih dejavnikov, kot so kultura, religija, zakonodaja in stališča različnih družbenih skupin. Bolj kot kdo drug smo s pojmom »evtanazija« seznanjeni zdravstveni delavci, saj vsakodnevno spremljamo bolnike, ki se soočajo z neozdravljivimi boleznimi in hudimi bolečinami. Evtanazija odpira številna etična vprašanja in pravne izzive, saj vključuje odločanje med življenjem in smrtjo. Metoda: Pregledana je bila domača in tuja literatura s področja evtanazije in odnosa družbe do evtanazije. Uporabljene so bile naslednje metode: deskriptivna metoda, metoda komparacije, metoda povzemanja in metoda sinteze. Pri zbiranju informacij smo uporabili sistematičen pregled obstoječe literature, pri katerem smo ustreznost člankov predstavili s PRISMA diagramom. Iskanje literature je potekalo v naslednjih podatkovnih bazah: COBISS, PubMed, ProQuest, Google Scholar ter v strokovnem gradivu iz knjižnice. Osredotočili smo se na članke, ki so bili objavljeni v zadnjih 10 letih in so bili v celoti dostopni. Rezultati: Po sistematičnem pregledu literature smo izbrali 13 člankov, ki so odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Ugotovitve smo predstavili tabelarično v poglavju Rezultati. Razprava: Po pregledu strokovne literature, vključene v diplomsko delo, smo ugotovili, da evtanazija v Sloveniji še vedno ni dovolj raziskana, saj se ponavljajo številna vprašanja glede njenega pravnega, medicinskega in etičnega vidika ter njenega vpliva na sodobno družbo in prakso zdravstvene nege.
Ključne besede: evtanazija, družba, etične dileme, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 312; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,63 MB) |
9. Vpliv dela in delovnih pogojev na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negiAna Livojević, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Zaposleni v zdravstveni negi so bili pri svojem delu izpostavljeni številnim fizičnim, psihičnim in čustvenim obremenitvam, ki so lahko vplivale na njihovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Med pomembnejše dejavnike so sodili stres na delovnem mestu, izmensko in nočno delo, fizična ter čustvena izčrpanost ter oteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Spolna aktivnost in spolno zadovoljstvo sta predstavljala pomemben del posameznikovega zdravja in kakovosti življenja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost dela in delovnih pogojev s spolno aktivnostjo zaposlenih v zdravstveni negi.
Metode: Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del je bil izveden s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V raziskavi sta sodelovala 202 zaposlena v zdravstveni negi na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Kvalitativni del raziskave je bil izveden s sedmimi polstrukturiranimi intervjuji. Kvantitativni podatki so bili analizirani s programom IBM SPSS Statistics 26.0, kvalitativni podatki pa s pomočjo tematske analize.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v zdravstveni negi kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na spolno aktivnost, prepoznali fizično, duševno in čustveno izčrpanost, stres, dolge delovnike, nočno oziroma izmensko delo, pomanjkanje energije po delu ter težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Več kot dve tretjini anketirancev sta ocenili, da je težko usklajevanje dela in zasebnega življenja vplivalo na njihovo spolnost. Statistično značilne razlike so se pokazale pri nekaterih dejavnikih glede na spol, pri čemer so ženske izraziteje zaznavale vpliv delovnih obremenitev na spolno aktivnost. Kvalitativni rezultati so pokazali, da se je vpliv dela na spolno življenje najpogosteje izražal skozi utrujenost, stres, zmanjšanje spolne želje, slabše razpoloženje ter pomanjkanje časa za partnerski odnos.
Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da so delo in delovni pogoji pomembno vplivali na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem prek izčrpanosti, psihične obremenjenosti in oteženega usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. Čeprav vse statistične povezave niso bile potrjene, so intervjuji pokazali, da so zaposleni vpliv dela na spolno aktivnost doživljali kot pomemben del svojega vsakdana. Rezultati so opozorili na pomen zagotavljanja podpornega delovnega okolja, preprečevanja izgorelosti in uvajanja ukrepov za zmanjševanje stresa ter izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
Ključne besede: zdravstvena nega, delovni pogoji, stres, spolna aktivnost, spolno zadovoljstvo, izčrpanost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2026; Ogledov: 403; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,27 MB) |
10. Vloga medicinske sestre pri pacientu s pljučnim edemomDenis Hadžić, 2026, diplomsko delo Opis: Pljučni edem je akutno, potencialno življenjsko ogrožajoče stanje, za katerega je značilno kopičenje tekočine v pljučnem intersticiju in alveolah, kar povzroča moteno izmenjavo plinov in respiratorno stisko. Zaradi hitrega poteka bolezni sta zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov ter pravočasno ukrepanje ključnega pomena za uspešno zdravljenje in preprečevanje zapletov. Diplomirana medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spremljanju vitalnih funkcij in dihalnega stanja, sodeluje pri izvajanju neinvazivne ventilacije, zgodnjem prepoznavanju poslabšanja ter zdravstveno-vzgojnem delu s pacientom in z njegovimi svojci. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pacientu s pljučnim edemom.
Ključne besede: pljučni edem, diplomirana medicinska sestra, zdravstvena nega, neinvazivna ventilacija, zgodnje prepoznavanje.
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2026; Ogledov: 333; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,19 MB) |
