1. Ozaveščenost študentov zdravstvene nege o okužbi s hepatitisom C : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSelma Sinanović, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Virus hepatitis C je virus ki napada jetrne celice. Akutna okužba v 70–80 % primerov pelje v kronično, ki velja za eno izmed vodilnih vzrokov ciroze in raka jeter. Hepatitis C se prenaša ob stiku z okuženo krvjo in predstavlja tveganje izvajalcem zdravstvene dejavnosti, kamor spadajo tudi študentje zdravstvene nege. Cilj: Cilj diplomskega dela je ugotoviti stopnjo ozaveščenosti študentov zdravstvene nege o okužbi s hepatitisom C in njihovo pripravljenost na delo v kliničnem okolju. Metoda: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabljena literatura je pridobljena iz podatkovnih baz: PubMed, Google Učenjak in ScienceDirect. Empirični del raziskave je kvanitativen, v obliki anketnega vprašalnika. Rezultati: V vzorec je vključenih 160 študentov zdravstvene nege v Mariboru. Anketiranci so v večini o okužbi s hepatitisom C dobro seznanjeni, imajo zadostno znanje o simptomih okužbe in poznajo poti prenosa. Znanje o preventivnih ukrepih je okrnjeno. O protokolih ob izpostavljenosti imajo študenti dobro znanje. Tudi njihovo mnenje o pomembnosti izobraževanja zdravstvenega kadra na temo hepatitisa C je pozitivno. Razprava: V raziskavi smo ovrgli več hipotez. Med njimi hipotezo, da imajo študentje o hepatitisu C pomanjkljivo znanje, ovržena je bila tudi hipoteza, da imajo nezadostno znanje o simptomih okužbe, ovrgli pa smo tudi hipotezo o nezadostnem znanju študentov o protokolih ob izpostavljenosti virusu hepatitisa C. Hipotezo o tem, da študentje poznajo poti prenosa okužbe, smo potrdili. Delno smo potrdili tudi hipotezo, da večina anketiranih študentov ne pozna preventivnih ukrepov.
Ključne besede: hepatitis C, HCV, okužba, zaščitni ukrepi, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2026; Ogledov: 131; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pomen ustne higiene pri bolnikih po možganski kapi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPolona Marčinko, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Možganska kap je eden vodilnih vzrokov invalidnosti in smrti, pri čemer so zapleti, kot je aspiracijska pljučnica, pogost vzrok podaljšane hospitalizacije in povečane umrljivosti. Ustrezna ustna higiena, ki jo izvaja usposobljeno zdravstveno osebje, lahko pomembno zmanjša tveganje za te zaplete. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature zadnjih desetih let, v katerem so bile analizirane raziskave o vplivu ustne higiene na pojavnost pljučnice pri bolnikih po možganski kapi ter o povezavi med motnjami požiranja in nastankom pljučnice. Vključene so bile študije različnih metodoloških zasnov in hierarhij dokazov. Rezultati: Analiza je pokazala, da redna, strukturirana in strokovno izvedena ustna nega pomembno zmanjša pojavnost aspiracijske pljučnice, izboljša ustno zdravje ter ugodno vpliva na kakovost življenja bolnikov po možganski kapi. Pri bolnikih z disfagijo je tveganje za pljučnico večje, ustna higiena pa predstavlja ključen spremenljiv dejavnik tveganja. Učinkovitost je večja, kadar se izvaja po standardiziranih protokolih in z uporabo antiseptikov. Zaključek: Rezultati potrjujejo potrebo po uvedbi enotnih protokolov ustne nege, stalnem usposabljanju medicinskih sester ter multidisciplinarnem pristopu k obravnavi bolnikov po možganski kapi. Nadaljnje raziskave bi morale obravnavati dolgoročne učinke ustne higiene in njen vpliv na stroške zdravstvene obravnave.
Ključne besede: možganska kap, ustna higiena, aspiracijska pljučnica, disfagija, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2026; Ogledov: 226; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Etične dileme na področju psihiatrične zdravstvene nege : pregled literatureDorina Hanžekovič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Etične dileme na področju psihiatrične zdravstvene nege izhajajo iz kompleksnega ravnotežja med varovanjem pacientovega duševnega zdravja in spoštovanjem njegove osebne svobode ter pravic. Psihiatrična obravnava pogosto vključuje uporabo prisilnih ukrepov, kot so prisilno zdravljenje ali fizične omejitve, kar odpira etična vprašanja o človekovih pravicah, dostojanstvu in avtonomiji posameznika. Delo na tem področju je zaznamovano z ranljivostjo pacientov, stigmatizacijo in kompleksnimi kliničnimi situacijami, ki zdravstvenim delavcem nalagajo težke moralne odločitve. Metoda: Pregledana je bila literatura domačih in tujih avtorjev s področja etičnih dilem na področju psihiatrične zdravstvene nege, pri čemer smo uporabili deskriptivno metodo, metodo povzemanja (kompilacije), komparacije in metodo sinteze. Za zbiranje podatkov smo uporabili statistično analizo pregleda relevantne obstoječe literature ter jo predstavili z diagramom PRISMA. Članki so bili iskani v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, Emerald, ScienceDirect, COBBIS, Google Schoolar in Obzornik zdravstvene nege. Kot merilo za iskanje so bili uporabljeni v celoti prosto dostopni članki in obdobje objave od leta 2015 do leta 2025. Rezultati: Po pregledu literature je bilo izbranih enajst člankov, ki so odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovitve smo predstavili tabelarično in opisno v poglavju o rezultatih. Razprava: Po prebrani strokovni literaturi in člankih, ki smo jih vključili v diplomsko delo, smo ugotovili, da je pojavnost etičnih dilem na področju psihiatrične zdravstvene nege zelo pogosta. Zdravstveno osebje se z njimi srečuje skoraj vsakodnevno, kar lahko vodi v moralno stisko in posledično lahko zmanjša kakovost zdravstvene oskrbe ter ima lahko dolgoročno slab vpliv na njihovo fizično in psihično zdravje.
Ključne besede: etična dilema, psihiatrija, zdravstvena nega, psihiatrična medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2026; Ogledov: 276; Prenosov: 14
Celotno besedilo (996,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vpliv kronične pelvične bolečine na kakovost življenja ženskUrša Bartol, Bojana Pinter, Suzana Mlinar, 2025, pregledni znanstveni članek Ključne besede: kronična bolečina, kronična medenična bolečina, vplivi, ženske, kakovost življenja, telesno zdravje, duševno zdravje, medosebni odnosi, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, celostna zdravstvena oskrba
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 333; Prenosov: 6
Celotno besedilo (422,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta s pljučnim edemomZala Pečjak, 2026, diplomsko delo Opis: Ugotovitve raziskave potrjujejo, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju pljučnega edema, saj pri oceni stanja združuje subjektivne pacientove težave in objektivne klinične znake. Rezultati kažejo, da so aktivnosti zdravstvene nege usmerjene predvsem v podporo dihanju, spremljanje vitalnih funkcij in izvajanje terapije, kar je bistveno za hitro stabilizacijo pacienta v akutnem stanju. Pomemben del vloge medicinske sestre predstavlja tudi psihološka podpora pacientu ter učinkovito sodelovanje z zdravnikom in drugimi člani zdravstvenega tima. Raziskava potrjuje, da je celostna, strokovna in pravočasna obravnava medicinske sestre ključna za varno in učinkovito zdravljenje pacienta s pljučnim edemom, pri čemer pa ugotovitev zaradi omejenega vzorca ni mogoče posploševati.
Ključne besede: medicinska sestra, pljučni edem, pacient, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 343; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,56 MB) |
6. Raziskovanje precepljenosti proti gripi pri zaposlenih v zdravstveni negiJan Rutar, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Cepljenje proti gripi predstavlja enega od ključnih preventivnih ukrepov za zaščito zdravstvenih delavcev in pacientov pred sezonskimi respiratornimi okužbami. Zdravstveni delavci so zaradi narave svojega dela izpostavljeni povečanemu tveganju za okužbo in hkrati predstavljajo potencialni vir prenosa bolezni na ranljive skupine pacientov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 75-odstotno precepljenost zdravstvenih delavcev, vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je stopnja cepljenosti v Sloveniji že več let nizka. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo precepljenosti zaposlenih v zdravstveni negi proti gripi, raziskati povezavo med cepljenostjo in obolevnostjo ter identificirati glavne ovire in motive za odločitev o cepljenju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava z uporabo strukturiranega spletnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 178 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih delovnih okolij, vključno s prehospitalnimi enotami, z urgentnimi službami in bolnišničnimi oddelki. Za analizo podatkov sta bila uporabljena opisna statistika in Fisherjev eksaktni test. Povezanost med cepljenostjo, obolevnostjo ter izbranimi delovnimi in organizacijskimi značilnostmi smo preverjali z neparametričnim pristopom, ki je primeren pri majhnih frekvencah v posameznih skupinah.
Rezultati: V sezoni 2024/2025 je bilo proti gripi cepljenih 11 % anketirancev. V zadnjih 12 mesecih je za gripo zbolelo 6 % sodelujočih; med cepljenimi obolevnosti nismo zabeležili, vsi oboleli pa so bili iz skupine necepljenih zaposlenih. Najpogosteje navedeni razlogi za necepljenje so bili prepričanje o lastnem dobrem zdravstvenem stanju (63 %), dvom v učinkovitost cepiva (25 %) in skrbi glede varnosti cepljenja (15 %). Statistično značilne povezave med delovnim okoljem in cepljenostjo nismo potrdili (p = 0,72).
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo, da precepljenost zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji ostaja bistveno pod priporočenimi vrednostmi. Ugotovitev, da med cepljenimi ni bilo obolelih, nakazuje možen zaščitni učinek cepljenja, vendar je interpretacija omejena zaradi majhnega deleža cepljenih in nizkega števila primerov obolevnosti. Nizka precepljenost je predvsem posledica osebnih prepričanj in zaznave tveganja, ne pa omejene dostopnosti cepljenja. Za izboljšanje stanja so potrebne celostne in ciljno usmerjene strategije, ki vključujejo sistemsko podporo, učinkovito strokovno komunikacijo in dejavno vlogo vodstva zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: gripa, cepljenje, zdravstvena nega, precepljenost, zdravstveni delavci.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 310; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,69 MB) |
7. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 383; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,33 MB) |
8. Profesionalna in terapevtska komunikacija v psihiatrični zdravstveni negiGeorge Denić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Profesionalna in terapevtska komunikacija predstavlja temelj kakovostne zdravstvene obravnave v psihiatrični zdravstveni negi, saj pomembno vpliva na vzpostavljanje terapevtskega odnosa, varnost pacientov in zadovoljstvo v procesu zdravljenja. Delo z osebami z duševnimi motnjami poteka v zahtevnem in pogosto nepredvidljivem okolju, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, podpornega in zaupanja vrednega terapevtskega okolja. Učinkovita komunikacija omogoča boljše razumevanje pacientovih potreb, zmanjšuje nesporazume, preprečuje konflikte in prispeva k večji kakovosti obravnave. Kljub prepoznanemu pomenu komunikacije se v klinični praksi pogosto pojavljajo različne ovire, ki otežujejo njeno dosledno izvajanje. Namen diplomskega dela je raziskati pomen terapevtske in profesionalne komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi ter preučiti, kako se učinkovita komunikacija odraža na kakovost obravnave, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu dela. S pomočjo empirične raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju vloge komunikacije v psihiatrični praksi in izpostaviti področja, kjer so potrebne izboljšave in dodatna strokovna usposabljanja.
Metode: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zaposlenim v psihiatrični zdravstveni negi. Raziskovalni vzorec je obsegal 102 anketiranca. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazani v obliki tabel in statistike. Raziskava je bila usmerjena v proučevanje pomena profesionalne in terapevtske komunikacije, uporabe komunikacijskih veščin in tehnik ter dejavnikov, ki vplivajo na kakovost komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci pripisujejo velik pomen jasni in razumljivi verbalni komunikaciji ter neverbalni komunikaciji pri delu s pacienti z duševnimi motnjami. Večina udeležencev se strinja, da aktivno poslušanje, empatija in prepoznavanje čustev pacientov pomembno prispevajo h kakovostnejši obravnavi in večji varnosti pacientov. Raziskava je pokazala tudi, da pomanjkanje časa, čustvena izčrpanost in organizacijske ter prostorske omejitve predstavljajo pomembne ovire pri vzpostavljanju kakovostne komunikacije. Anketiranci so izrazili potrebo po dodatnih strokovnih usposabljanjih s področja profesionalne in terapevtske komunikacije ter poudarili pomen timske komunikacije pri zmanjševanju napak in izboljševanju kakovosti dela.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da ima učinkovita profesionalna in terapevtska komunikacija pomemben vpliv na kakovost oskrbe, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu v psihiatrični zdravstveni negi. Komunikacija se izkazuje kot ključni dejavnik pri gradnji zaupanja, zmanjševanju konfliktov in podpori pacientov skozi celoten proces zdravljenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen sistematičnega izobraževanja in organizacijske podpore pri razvijanju komunikacijskih kompetenc med medicinskimi sestrami. Visokokakovostna komunikacija prispeva k boljši terapevtski izkušnji za paciente, hkrati pa podpira strokovno in čustveno blaginjo negovalnega osebja.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna
komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 486; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,02 MB) |
9. Absentizem in fluktuacija zaposlenih v povezanosti s pojavom stresa pri vodjih zdravstvene negeLea Germek, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci se pri vsakodnevnem delu soočajo z visoko delovno obremenitvijo, odgovornostjo in pričakovanji, kar pogosto vodi v utrujenost, izgorelost in zmanjšano zadovoljstvo pri delu. Ti dejavniki pomembno vplivajo na pojav odsotnosti z dela ter na odločitve posameznikov o odhodu iz ustanove. Namen raziskave je preučiti povezavo med delovno obremenitvijo, stresom, absentizmom in fluktuacijo ter ugotoviti, kako organizacijski dejavniki vplivajo na odločitev vodjev zdravstvene, da ostanejo na delovnem mestu oziroma v ustanovi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev zajeli podatkovne baze PubMed, Cobiss, DKUM, Google učenjak in SpringerLink. Vključili smo prispevke, objavljene med letoma 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili ključne besede v slovenščini (absentizem, fluktuacija, stres, vodji zdravstvene nege) in v angleščini (absenteeism, staff turnover, stress, nursing leaders). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature so potekali v mesecu maju 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora sprejeli 15 enot literature.
Rezultati: Rezultati pregleda izbrane literature kažejo, da sta absentizem in fluktuacija medicinskih sester posledica kombinacije delovnih, individualnih in organizacijskih dejavnikov. Med temeljnimi dejavniki so zahteven urnik, dolg delovni čas, preobremenjenost, stres, konflikti ter pomanjkanje podpore oziroma ustrezne kadrovske politike. Individualni dejavniki obsegajo osebno zdravje, družinske obveznosti ter iskanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Visok poklicni stres in izgorelost povečujeta odsotnost z dela in namero po odhodu, kar negativno vpliva na kakovost oskrbe pacientov. Programi za zmanjšanje stresa, izobraževanje, podpora vodstva, razvoj čustvene inteligence in transformacijski slog vodenja se izkazujejo za učinkovite pri zmanjšanju absentizma ter fluktuacije in izboljšanju zadovoljstva zaposlenih.
Razprava: Iz ugotovitev lahko razberemo, da so absentizem, fluktuacija in stres v zdravstveni negi medsebojno povezani ter pomembno vplivajo na zaposlene in vodje zdravstvene nege. Glavni vzroki za odsotnost in menjavo delovnih mest so visoka delovna obremenitev, stres, konflikti, pomanjkanje kadra, neustrezno vodenje in nezadovoljstvo pri delu. Posledice teh pojavov za vodje pomenijo večje organizacijske obremenitve, večjo odgovornost za tim, večji stres in tveganje za izgorelost. Raziskave poudarjajo, da transformacijsko vodenje, podpora zaposlenim ter ustrezna organizacija dela zmanjšujejo stres, absentizem in fluktuacijo ter hkrati povečujejo zadovoljstvo, zavzetost in kakovost zdravstvene oskrbe, kar zagotavlja stabilnejše in učinkovitejše delovno okolje.
Ključne besede: absentizem, fluktuacija, stres, zdravstvena nega, vodji zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 446; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,05 MB) |
10. Zdravstvena nega pacienta z Marfanovim sindromom po operaciji ascedentne aorteLidija Popović, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Marfanov sindrom je avtosomno dominantna bolezen vezivnega tkiva, pri kateri so najnevarnejši zapleti povezani s progresivno dilatacijo in disekcijo ascendentne aorte. Zdravljenje pogosto vključuje profilaktično ali urgentno kirurško zamenjavo aortnega korena/ascendentne aorte (ohranitvene tehnike zaklopke, Bentall), dolgoročni izidi pa so odvisni od vseživljenjskega spremljanja celotne aorte. Ključni del zdravstvene obravnave je pooperativna zdravstvena nega: nadzor hemodinamike (ciljno znižan arterijski tlak), preprečevanje respiratornih zapletov, skrb za kirurško rano in drenaže, učinkovito lajšanje bolečine, varna mobilizacija ter strukturirano izobraževanje pacienta in družine o zdravilih, omejitvah telesne aktivnosti in prepoznavanju opozorilnih znakov. Pomemben je tudi psihološki vidik, saj pacienti – zlasti mlajši – pogosto doživljajo anksioznost in obremenjenost zaradi kronične narave bolezni in možnih reintervencij. Namen diplomske naloge je predstaviti značilnosti Marfanovega sindroma in opredeliti ključne elemente pooperativne zdravstvene nege pacienta po operaciji ascendentne aorte. Poudarek je na hemodinamskem nadzoru, preprečevanju respiratornih in infekcijskih zapletov, varni mobilizaciji, lajšanju bolečin ter izobraževanju pacienta in njegove družine o zdravilih, omejitvah telesnih aktivnosti in prepoznavanju opozorilnih znakov, ki skupaj pomembno prispevajo k dolgoročni varnosti in kakovosti življenja pacientov.
Metoda: Uporabljen je bil kvalitativni pristop z deskriptivno metodo dela in sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. Vključene so bile baze PubMed, ScienceDirect, SpringerLink, CINAHL in Google Učenjak. Merila vključitve: objave 2015–2025, prost dostop do celotnega besedila v slovenskem ali angleškem jeziku in ključne besede »(po)operativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Marfan(ov) sindrom«, »ascendentna aorta«, »kirurško zdravljenje«. Uporabljeni so bili Boolovi operatorji AND/OR. Iskanje in analiza sta bila izvedena septembra 2025. V končno sintezo je bilo iz skupnega nabora zadetkov vključenih 17 enot literature; proces selekcije je prikazan s PRIZMA diagramom.
Rezultati: Analiza izbrane literature kaže, da so najtrdnejši napovedniki varnega izida po operaciji stroga kontrola sistoličnega tlaka in srčne frekvence, dosledno jemanje ß-blokatorja/ARB in redno slikovno spremljanje celotne aorte. Najpogostejši zgodnji zapleti so respiratorni (atelektaze, pljučnica) in krvavitve, pozni pa distalne disekcije/anevrizme, kar zahteva protokolarno spremljanje. Ohranitvene tehnike aortne zaklopke (reimplantacija) dosegajo ugodno dolgoročno funkcijo zaklopke, Bentallova operacija ostaja standard pri določenih indikacijah. Vloga medicinske sestre je ključna pri kontinuiranem nadzoru vitalnih funkcij, interpretaciji subtilnih kliničnih sprememb, aseptični negi rane, varni mobilizaciji, dihalni rehabilitaciji in izobraževanju. Strukturirana zdravstvena vzgoja in psihološka podpora dokazano izboljšujeta adherentnost, zmanjšujeta strah in dvigujeta kakovost življenja.
Razprava: Učinkovita pooperativna obravnava pacienta z Marfanovim sindromom po operaciji ascendentne aorte je izrazito multidisciplinarna, pri čemer je medicinska sestra osrednja koordinatorica varnosti in kontinuitete oskrbe. Natančno spremljanje zgodnjih znakov hemodinamske/respiratorne deterioracije, dosledna analgezija in skrb za rano, skupaj z jasnimi protokoli izobraževanja o življenjskem slogu (aerobna, ne izometrična aktivnost), so temelj zmanjševanja ponovnih zapletov. Kakovost življenja je tesno povezana z zgodnjim prepoznavanjem psiholoških potreb in sistematično podporo.
Ključne besede: Marfanov sindrom, ascendentna aorta, kirurško zdravljenje, pooperativna zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 763; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,47 MB) |
