Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematike Svetovne zdravstvene organizacije : magistrsko delo
Jan Biček, 2026, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) kot glavno institucijo na področju javnega zdravja in negativne vplivne dejavnike, ki ji otežujejo delo ter poslanstvo, in sicer omogočiti vsem ljudem na svetu čim boljše zdravje. Vloga SZO od njenega začetka do danes je neprecenljiva, saj je z globalnimi ukrepi rešila številna življenja tako pred nalezljivimi kot nenalezljivimi boleznimi. Organizacija je v svoji preteklosti dosegla pomembne uspehe, dandanes pa se sooča s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno učinkovitost in verodostojnost. Ti izzivi izhajajo iz zdravstvenih kriz, družbeno-političnih pritiskov, finančne nestabilnosti in zastarele pravne ureditve. Raziskava temelji na analizi domače in tuje literature, na uporabi zgodovinske metode za razumevanje razvoja SZO, deskriptivne metode za opis njenega delovanja, primerjalne metode za oceno različnih pristopov k reševanju kriz ter metode sinteze in komentarja za kritično vrednotenje obstoječih praks. Poseben poudarek je namenjen odzivu SZO na pandemijo COVIDA-19, ki je razkrila njene številne organizacijske pomanjkljivosti. Raziskava potrjuje, da ima SZO ključno vlogo pri oblikovanju zdravstvenih politik, vendar njeno delovanje omejujejo zdravstveni izzivi, kot so nepripravljenost na pandemije ali druge zdravstvene krize. Pomembni so tudi družbeno-politični vplivi, ki zmanjšujejo zaupanje javnosti in povzročajo politizacijo odločitev, ter finančna odvisnost od donatorjev, ki zmanjšuje neodvisnost organizacije, koncu koncev pa tudi pravne omejitve, saj SZO nima učinkovitih mehanizmov za sankcioniranje držav članic, ki ne upoštevajo njenih navodil. Ugotovitve kažejo, da je reforma SZO nujna. Predlagane izboljšave vključujejo organizacijske spremembe, povečanje finančne neodvisnosti z večjim deležem obveznih prispevkov, posodobitev pravnega okvira z možnostjo sankcioniranja držav, ki ne upoštevajo navodil, okrepitev komunikacije z javnostjo ter večjo vključenost civilne družbe v procese odločanja. Le s takšnimi spremembami bo SZO lahko ohranila svojo vlogo globalnega varuha zdravja in se učinkovitejše odzivala na sodobne zdravstvene izzive.
Ključne besede: Svetovna zdravstvena organizacija, SZO, javno zdravje, negativni dejavniki, reforma, zdravstvena dejavnost, zdravstvene politike, zdravstvena problematika
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 166; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

2.
Vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost pacientov
Tanja Udovč, 2024, ni določena

Opis: POVZETEK Izhodišča: Socialna problematika in zdravstvena pismenost sta pomembno medsebojno povezani temi, ki vplivata na zdravje in dobrobit posameznikov ter družbe kot celote. Zdravstvena pismenost je pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju. Za izboljšanje zdravstvene pismenosti je treba obravnavati neenakosti v zdravju s proučevanjem različnih sociodemografskih dejavnikov v celotnem prebivalstvu. Zdravstvena pismenost je ključna za izboljšanje zdravja prebivalstva, zmanjšanje neenakosti v zdravju in povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema. Sposobnost razumevanja zdravstvenih informacij omogoča posameznikom boljše upravljanje lastnega zdravja, večjo verjetnost upoštevanja preventivnih ukrepov in boljše spoštovanje zdravstvenih priporočil. Namen raziskave je bil proučiti stanje zdravstvene pismenosti v občini Radeče ter vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike anketiranja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki iz primarnih in sekundarnih virov. Za pridobivanje sekundarnih podatkov pa smo s pomočjo pregleda domače in tuje znanstvene in strokovne literature uporabili spletne vire ter podatkovne baze COBISS, PUBMED in CINAHL. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, uporabljeni pa so bili frekvenčna statistika, opisna statistika in HI- kvadrat test za preverjanje hipotez. V raziskavi so sodelovali 504 občani Radeč. Rezultati: Ugotovili smo, da so prebivalci občine Radeče dobro zdravstveno pismeni. Najmanj težav zaznavajo na področju zdravstvenega varstva in skoraj vsak četrti anketiranec se sooča s problematično ali nezadostno zdravstveno pismenostjo. Področje z najnižjo oceno je bilo preprečevanje bolezni. Pri starosti in spolu smo ugotovili, da ni bilo statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da so bile nižje ravni zdravstvene pismenosti povezane z izobrazbo, dohodkom, zdravstvenim stanjem in osamljenostjo. Naše ugotovitve kažejo, da imajo osebe, ki niso osamljene, ustreznejšo stopnjo zdravstvene pismenosti. Izsledki raziskave so predložili izhodiščne podatke o zdravstveni pismenosti in dokaze, ki kažejo na morebitna področja posredovanja. Razprava: Pomembno je, da priznamo zdravstveno pismenost kot osebno in družbeno dobrino, ki jo lahko izboljšamo s strategijami, financiranjem in praktičnimi ukrepi. Zagotoviti moramo razumljive informacije, dostopne vsem bolnikom, ne glede na stopnjo njihove pismenosti in izobrazbe ter socialno-ekonomski status. Za zbiranje natančnih, pomembnih informacij je pomembno okolje, v katerem jih posamezniki zbirajo. Dobro sodelovanje med zdravstveno službo, mediji in skupnostjo lahko olajša zbiranje pomembnih informacij za zdravje.
Ključne besede: socialna problematika, zdravstvena pismenost, pacient, zdravje
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 2500; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh