Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Diabetično stopalo je zapleteno zdravstveno stanje, ki je preplet različnih okužb, poškodb in drugih motenj stopala, povezanih s sladkorno boleznijo. Potek zdravljenja je močno odvisen od stopnje in resnosti bolezni ter splošnega zdravstvenega stanja pacienta. Ključno vlogo pri uspešni rehabilitaciji ima dobro zasnovan načrt zdravstvene nege, ki mora biti celosten in individualno prilagojen. Pomembna sta zgodnje odkrivanje in ustrezno izobraževanje pacienta o njegovem stanju. Zaradi kompleksnosti obravnave se uveljavlja interdisciplinarni pristop, ko več strokovnjakov sodeluje pri oblikovanju in izvajanju načrta oskrbe. Namen raziskave je predstaviti pomen preventivnih ukrepov, natančne diagnoze in celostnega zdravljenja, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu. Metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali in anlizirali primarne in sekundarne vire. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir podatkov za teoretični in empirični del naloge je prav tako pregled strokovne in znanstvene literature iz podatkovnih baz COBISS, PubMed, Google scholar, DKUM in ScienceDirect. Rezultati: V raziskavo smo vključili namenski vzorec, ki je vključeval šest posameznic, ki so zaposlene v zdravstveni dejavnosti in aktivno vključene v obravnavo pacientov pri zdravstveni negi diabetičnega stopala. Intervjuvanke najpogosteje izvajajo celovite preglede diabetičnega stopala, uporabljajo tehnike za preprečevanje ran in prilagajajo obravnavo potrebam posameznika. Ovire v praksi so pomanjkanje opreme, časa in ustreznega znanja. Intervjuvanke poudarjajo pomen redne nege, izobraževanje pacientov in zgodnjega prepoznavanja zapletov. Za uspešno zdravljenje je pomembno interdisciplinarno sodelovanje, prilagajanje oskrbe in redno spremljanje stanja. Pacienti in svojci v procesu sodelujejo neposredno in z izobraževanji. Razprava: Analiza intervjujev kaže, da zdravstveni delavci dobro poznajo posamezne faze zdravstvene obravnave diabetičnega stopala in njihov pomen pri preprečevanju zapletov. Še posebej izpostavljajo pomen zgodnjega prepoznavanja tveganj, saj lahko pravočasno ukrepanje bistveno zmanjša možnost razvoja resnejših poškodb in pospeši proces okrevanja. Ugotavljamo še, da je pomembna tudi faza celostne rehabilitacije, pri kateri je v ospredju pacient kot celostna oseba, tako v fizičnem kot v psihološkem smislu. Pri tem različni strokovnjaki s svojim znanjem dopolnjujejo obravnavo. Intervjuvanke poudarjajo pomen multidisciplinarnega pristopa, saj ta omogoča širši pogled na problematiko, razbremeni kader in učinkoviteje rešuje zaplete.
Ključne besede: celostna obravnava, zdravstvena vzgoja, multidisciplinarni pristop, zgodnje odkrivanje, kronični zaplet.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 110; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Otroške bolezni kljub razvoju medicine še vedno predstavljajo pomemben izziv v zdravstveni oskrbi otrok. Namen raziskave je bil proučiti sodobne strategije preprečevanja in obvladovanja otroških bolezni ter ugotoviti, kako starši dojemajo pomen preventive, cepljenja, digitalnih zdravstvenih storitev in interdisciplinarne obravnave. Cilj naloge je bil tudi ugotoviti, katere dejavnike starši prepoznavajo kot ključne za zdrav razvoj otrok in s katerimi izzivi se srečujejo pri dostopu do sodobne zdravstvene oskrbe. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja podatkov z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med 100 staršev otrok različnih starostnih skupin. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne statistike. Anketa je zajemala vprašanja o njihovih stališčih do preventive, uporabe digitalnih storitev, cepljenja in interdisciplinarnega pristopa v zdravstveni oskrbi otrok. Rezultati: Iz rezultatov raziskave je razvidno, da starši največji pomen pripisujejo higieni, zdravi prehrani, gibanju in cepljenju. Uporaba digitalnih storitev, kot sta telemedicina in e-zdravje, je še vedno razmeroma majhna, čeprav jih anketiranci prepoznavajo kot koristne. Glavne ovire so pomanjkanje informacij, slaba tehnična podpora in odsotnost osebnega stika. Večina staršev meni, da je za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok ključno sodelovanje različnih strokovnjakov. Razprava: Raziskava je pokazala, da starši veliko pozornosti namenjajo klasičnim oblikam preventive, kot so higiena, prehrana in cepljenje. Poleg tega menijo, da bi bilo treba več vlagati v zdravstveno opismenjevanje, izboljšati dostop do digitalnih zdravstvenih storitev in okrepiti sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Za boljšo oskrbo otrok v prihodnje je pomembno, da vsi – starši, šole in zdravstveni delavci – sodelujejo in se osredotočijo na celostno in dostopno obravnavo otrok.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja otrok, digitalne zdravstvene storitve, preventivni pregledi, osebna higiena otrok, cepljenje otrok, vloga staršev
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2025; Ogledov: 276; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Nosečnost je naraven, a hkrati tudi kompleksen biološki in psihosocialni proces, ki vključuje številne spremembe na telesni, čustveni in socialni ravni. V tem obdobju sta pomembni ustrezna informiranost in podpora, do katere lahko pridemo s pomočjo zdravstvene vzgoje nosečnic. Namen raziskave je preučiti pomen zdravstveno-vzgojnega dela medicinskih sester pri spodbujanju zdrave nosečnosti. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela, pri čemer smo uporabili vire iz strokovne in znanstvene literature ter polstrukturirani intervju. Rezultati: Vzorec je predstavljalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 32 in 58 let. Vse so delale na področju nosečnosti in porodništva. Vse intervjuvanke so povedale, da vsebina zdravstvene vzgoje vključuje pripravo na porod, dojenje, zdrav življenjski slog, preprečevanje škodljivih razvad ipd. Njihova razlaga pojma zdravstvene vzgoje se je razlikovala, saj so nekatere to poudarile kot izobraževanje in informiranje, druge pa kot podporo, opolnomočenje ali pomoč pri sprejemanju odločitev. Na učinkovitost po mnenju vseh intervjuvank vplivajo podpora okolice, izobrazba nosečnice, sistemske omejitve ipd., pri čemer pa vse niso enotno izpostavile ovir pri svojem delu. Najpogostejše težave medicinskih sester glede na odgovore intervjuvank so jezikovne ovire, pomanjkanje časa in nizka zdravstvena pismenost. Pri vprašanju o začetku zdravstvene vzgoje so se mnenja nekoliko razlikovala, saj je večina menila, da bi se morala zdravstvena vzgoja začeti že med načrtovanjem nosečnosti, ena pa je poudarila, da bi bilo smiselno z zdravstveno vzgojo začeti že v puberteti. Vloga medicinske sestre med obravnavo nosečnice je bila opisana različno, in sicer od izvajanja predavanj, individualnega svetovanja prek izvajanja postopkov v ambulanti do psihosocialne podpore. Vse intervjuvanke se strinjajo o pomembnosti zdravstvene vzgoje, a je vsaka izmed njih izpostavila drugačen razlog. Razprava: Ugotovitve so pokazale, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri informiranju, svetovanju in opolnomočenju nosečnic, nudijo pa tudi psihosocialno podporo. Zdravstvena vzgoja nosečnic vključuje širok nabor vsebin, njena učinkovitost pa je močno odvisna od različnih dejavnikov. Raziskava je dodatno osvetlila številne izzive, s katerimi se medicinske sestre srečujejo pri izvajanju zdravstvene vzgoje. Pridobljene ugotovitve so lahko osnova za nadaljnji razvoj strokovnih smernic in podpornih ukrepov za še bolj učinkovito izvajanje zdravstvene vzgoje v prihodnje.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, nosečnost, medicinske sestre, oskrba
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 423; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja predstavlja pomemben del promocije zdravja, saj ljudi spodbuja k izobraževanju in sprejemanju premišljenih odločitev za zdrav življenjski slog. Prehrana med nosečnostjo in dojenjem ima ključen vpliv na zdravje nosečnice oziroma doječe matere ter pomembno vpliva na razvoj ploda ali novorojenčka. Ustrezna prehrana prispeva k pravilni rasti otroka in spodbuja normalen potek nosečnosti. Že v fazi načrtovanja nosečnosti je smiselno posvetiti pozornost prehranskim navadam, jih po potrebi izboljšati ter prilagoditi življenjski slog za dobrobit matere in otroka. Namen raziskave je opredeliti pomen in potek zdravstvene vzgoje doječe matere o prehrani v poporodnem obdobju. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je bilo opravljeno na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbran je bil namenski vzorec, vključeval je šest mater starejših od osemnajst let, ki so v poporodnem obdobju dojile, ali še dojijo. Rezultati: Vse intervjuvanke so povedale, da je zdravstvena vzgoja o prehrani v poporodnem obdobju zelo pomembna, a so informacije zdravstvenih delavcev o tem pomanjkljive, največ so izvedele iz izkušenj drugih doječih mater, knjig, prek interneta ter socialnih omrežij. Zdravstveni sistem in izobraževalne ustanove bi morali okrepiti podporo ženskam v času nosečnosti in po porodu z zagotavljanjem kakovostnih, dostopnih ter strokovno utemeljenih informacij o prehrani. Poseben poudarek naj bo na preventivi in ozaveščanju o ustrezni prehrani, ki prispeva k zdravemu razvoju otroka in dobremu počutju matere. Razprava: Ugotovili smo, da ima zdravstvena vzgoja doječih mater o prehrani v poporodnem obdobju ključno vlogo, saj pravilna prehrana pomembno vpliva na kakovost materinega mleka, materino zdravje in optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: Prehrana v nosečnosti, prehrana v poporodnem obdobju, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 532; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Srčno-žilna obolenja so najpogostejši vzrok smrti po svetu. Velik vpliv na nastanek teh obolenj ima neupoštevanje zdravega življenjskega sloga. Pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov glede upoštevanje tega sloga ima pomembno vlogo medicinska sestra. Medicinska sestra je pogosto prva oseba, ki se sreča s pacientom, zato je pomembno, da prepozna znake in simptome bolezni, sodeluje pri diagnostičnih postopkih ter aplicira terapijo po naročilu zdravnika. Da bi pri obravnavi pacienta s srčno-žilnimi obolenji preprečili zaplete, se pacientom svetuje vključitev v koronarne klube in rehabilitacije, ki jim pomagajo pri izboljšanju njihovega zdravja. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo medicinske sestre pri pacientu s srčno-žilnimi obolenji.
Ključne besede: medicinska sestra, srčno-žilna obolenja, zdravstvena vzgoja, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 709; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,54 MB)