1. Prisotnost stereotipov in predsodkov med zdravstvenimi delavci v splošnih bolnišnicahMateja Košak Gregorič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko stereotipov, predsodkov in diskriminacije, ki jih zdravstveni delavci izražajo do marginaliziranih skupin, zlasti do oseb z motnjami v duševnem zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo in značilnosti stigmatizacije ter diskriminacije v zdravstvu ter proučiti vpliv demografskih značilnosti zdravstvenih delavcev na njihova stališča. Ključni cilji so bili analizirati stališča do pacientov z duševnimi motnjami ter razširjenost in razloge za diskriminacijo do različnih skupin ranljivih pacientov.
Ključne besede: stigma, diskriminacija, empatija, marginalizirane skupine, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 66; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Kakovost življenja zdravstvenih delavcev zaposlnih v enoti intenzivne terapijeLea Medvešek, 2025, magistrsko delo Opis: Zdravje je temelj kakovostnega in uspešnega življenja ter dela posameznika in organizacije. Vlaganje v zdravje zaposlenih je smiselno, saj zdravi in zadovoljni sodelavci v varnem in spodbudnem okolju delajo bolj učinkovito, redkeje zbolevajo in manj izostajajo z dela. Enota intenzivne terapije je zahtevno in stresno okolje, kjer se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki. Zanje skrbi visoko usposobljeno osebje, ki v zahtevnih razmerah sprejema hitre in kompleksne odločitve. Bolniki so pogosto popolnoma odvisni od pomoči zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre vključuje neprekinjen 24-urni nadzor bolnika, sodelovanje pri posegih in upravljanje z medicinskimi napravami. Delo v zdravstveni negi je odgovorno in plemenito, zahteva strokovnost, sočutje, potrpežljivost in predanost. Zaradi zahtevne obravnave, spreminjajočih se potreb bolnikov in sistemskih težav se izvajalci soočajo z izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, njihovo počutje in izide zdravljenja.
Ključne besede: zdravstveni delavci, kakovost življenja, enota intenzivne terapije, zdravje, izčrpanost
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2025; Ogledov: 243; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. |
4. Stereotipi in predsodki s področja duševnega zdravja med splošno populacijoZdravko Klanšek, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključna sestavina celostnega zdravja posameznika in družbe. Kljub napredku v razumevanju duševnih motenj so predsodki, stereotipi in stigma še vedno prisotni in vplivajo na kakovost življenja oseb z duševno motnjo. V magistrski nalogi smo preučevali razširjenost predsodkov in stereotipov med splošno populacijo v Sloveniji in na Švedskem. Pri tem nas je zanimala tudi vloga demografskih dejavnikov na pojavnost stereotipov in predsodkov ter odnos do specifičnih duševnih motenj.
Metoda: Kvantitativna raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anonimnega anketiranja. V anketi je smel sodelovati vsak, ki je prebivalec Slovenije ali Švedske. Anketo je v celoti izpolnilo 430 prebivalcev Slovenije in 402 prebivalca Švedske.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so prebivalci Slovenije izražali statistično značilno več stereotipov in predsodkov o duševnem zdravju. Prav tako je bila v Sloveniji statistično značilno višja stopnja samostigmatizacije. V obeh državah so, gledano po starosti, največ predsodkov izražali mlajši anketiranci. Moški so izražali nekoliko več predsodkov kot ženske. Anketiranci, ki so osebno poznali nekoga z duševno motnjo, so izražali manj predsodkov, prav tako zdravstveni delavci v primerjavi z ostalimi.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da so predsodki in stereotipi o duševnem zdravju še prisotni, a v obeh državah niso enakomerno razporejeni. Stigmatizacija se med drugim razlikuje glede na starost, spol in vrsto motnje. Rezultati so pomembni za načrtovanje preventivnih programov in ozaveščevalnih kampanj ter za oblikovanje izobraževalnih vsebin v šolah in zdravstvenih ustanovah. Posebna pozornost mora biti namenjena zdravstvenim delavcem, ki lahko s strokovnim znanjem in osebnim zgledom pomembno prispevajo k zmanjševanju predsodkov in spodbujanju bolj strpne družbe.
Ključne besede: duševno zdravje, predsodki, stereotipi, samostigmatizacija, Slovenija, Švedska, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 404; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,70 MB) |
5. Simptomi demence - izziv za zdravstveno negoAnamarija Dolar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična bolezen možganov. Pri osebi z demenco začnejo upadati kognitivne sposobnosti, kar vpliva predvsem na mišljenje, vedenje in spomin. Za boljši rezultat je zelo pomembno zgodnje odkritje bolezni, da lahko či m prej začnemo s postopkom zdravljenja. Simptomi, ki kažejo na demenco, so: pozabljivost, neorientiranost, postopna izguba spomina, vedenjske spremembe in psihične spremembe. Pri obravnavi oseb z demenco se zdravstveni delavci pogosto srečajo z raznimi izzivi, ki jim otežujejo delo in dobro obravnavo oseb z demenco ter komunikacijo s svojci, ki praviloma tudi potrebujejo izobraževanje in pomoč. Namen diplomske naloge je ugotoviti simptome demence, ki predstavljajo izziv za zdravstveno nego.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google učenjak. Vzorec je namenski in je vključeval srednje medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre, bolničarje negovalce in delovne terapevte, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj pri obravnavi oseb z demenco. V intervju ju je sodelovalo šest oseb, ki se med seboj ne poznajo. Raziskava je potekala v maju 2025.
Ključne besede: simptomi, demenca, izziv, zdravstveni delavci, osebe z demenco
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2025; Ogledov: 380; Prenosov: 7
Celotno besedilo (981,79 KB) |
6. Izkušnje zdravstvenih delavcev s sporazumevanjem z ljudmi iz drugega kulturnega okolja med zdravstveno obravnavo na primarnem nivojuRenata Milešević, 2025, ni določena Opis: Naša naloga raziskuje izkušnje zdravstvenih delavcev na primarni ravni pri komuniciranju s pacienti, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij. Namen raziskave je opredeliti ključne izzive pri komunikaciji s poudarkom na jezikovnih ovirah in njihovem vplivu na zdravstveno stanje tujcev v Sloveniji. Učinkovita komunikacija je bistvenega pomena za kakovostno zdravstveno varstvo. Jezikovne ovire in kulturne razlike lahko motijo medsebojno razumevanje, vodijo v diagnostične napake, zmanjšujejo zadovoljstvo bolnikov in prispevajo k neenakostim pri dostopu do zdravstvene obravnave in posredno tudi zdravju. Študija temelji na teoriji medkulturne komunikacije.
V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna zasnova. V prvi fazi priprave magistrskega dela smo sistematično pregledali literaturo, da bi raziskali izvor in vpliv jezikovnih ovir v zdravstvu. Empirične podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih opravili z osmimi zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v velikem mestnem zdravstvenem centru. Uporabljena je bila tematska analiza, ki je dala 36 kod, razvrščenih v 22 podkategorij in sintetiziranih v 8 glavnih kategorij: komunikacija s tujimi pacienti, kulturne razlike, zaupanje in empatija v zdravstveni oskrbi, jezikovni izzivi med zdravstveno obravnavo, izzivi pri zdravstveni obravnavi tujih pacientov, sistemski izzivi pri zdravstveni oskrbi tujcev, sistemski pristop, sistemske rešitve.
Zdravstveni delavci se pogosto srečujejo s težavami pri sporazumevanju s tuje govorečimi pacienti, ki vključujejo jezikovne izzive, pomanjkanje dostopa do usposobljenih tolmačev, zanašanje na družinske člane ali digitalna orodja za prevajanje ter kulturne nesporazume. Te ovire ne vplivajo le na verbalno, temveč tudi na neverbalno komunikacijo, kot sta izražanje bolečine ali čustvene stiske.
Raziskava je pokazala, kako zelo pomembno je, da zdravstveno osebje med obravnavo zna pristopiti tudi k tistim, ki ne govorijo našega jezika. Zdravstveno osebje pri tem potrebuje več kot le strokovno znanje – pomembne so tudi komunikacijske spretnosti in razumevanje drugačnih kulturnih ozadij. Za ta namen smo zbrali nekaj predlogov, kako lahko s primernim usposabljanjem in boljšimi načini sporazumevanja izboljšamo obravnavo vseh ne glede na njihov primarni sporazumevalni jezikovni kod.
Ključne besede: medkulturna komunikacija, jezikovne ovire, zdravstveni delavci, tuji pacienti, tolmači.
Objavljeno v ReVIS: 14.10.2025; Ogledov: 419; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 534; Prenosov: 11
Celotno besedilo (5,57 MB) |
8. Učinki kinezioterapije na zmanjšanje kronične bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstvu : pregled literatureAna Jović, 2024, diplomsko delo Opis: Kronične bolečine v križu so eden izmed glavnih vzrokov invalidnosti po svetu. Z njimi se soočajo zaposleni na različnih delovnih mestih, pri čemer so med bolj izpostavljenimi zdravstveni delavci (medicinske sestre in fizioterapevti). Namen diplomske naloge je bil pridobiti strokovno in znanstveno literaturo, jo analizirati ter odgovoriti na vprašanji, kakšen je učinek kinezioterapije na delovnem mestu zdravstvenih delavcev na zmanjšanje kronične bolečine v križu in kakšen je učinek kinezioterapije na zmanjšanje kronične bolečine v križu v primerjavi z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Na podlagi sistematičnega pregleda literature, dobljene v Google Scholar, PubMed, PEDro, COBISS in ScienceDirect, je bilo analiziranih 20 študij, ki so preučevale učinke vadbenih tehnik na spremembe v bolečinah, invalidnost in kakovost življenja ter telesne funkcije, kot so mišična moč, gibljivost, mišična aktivnost in prožnost, s poudarkom na zdravstvenih poklicih. Ugotovljeno je bilo, da so zdravstveni delavci izpostavljeni različnim tveganjem za bolečine v križu, povezanimi z delom, kot so dvigovanje, ponavljajoči gibi, fizična obremenitev, nerodna in statična drža. Pri tem je kinezioterapija pomembna, vendar je to področje še premalo raziskano, zato so potrebne nadaljnje raziskave. Največji učinek kinezioterapije je v kombinaciji z drugimi vadbami in pripomočki.
Ključne besede: kronična bolečina v križu, kinezioterapija, tehnike zdravljenja, mišice, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 1171; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. LAJŠANJE SIMPTOMOV PRI IZVAJANJU ZDRAVSTVENE NEGE PACIENTA V PALIATIVNI OSKRBILaura Štrkić, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Paliativna oskrba je obsežno področje zdravstvene nege, ki zahteva poglobljeno znanje in številne spretnosti ter zajema celosten pristop pacienta, pri katerem imajo zdravstveni delavci ključno vlogo. Zaradi zahtevnosti oskrbe pogosto prihaja do pomanjkanja znanja, kar lahko otežuje učinkovito lajšanje simptomov. Namen raziskave je bil proučiti, kako izboljšati lajšanje simptomov pri zdravstveni negi paliativnih bolnikov.
Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s pomočjo tehnike anketiranja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 zdravstvenih delavcev z izkušnjami v paliativni oskrbi. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Za zbiranje sekundarnih virov podatkov smo uporabili bibliografske baze (PubMed, Cobiss, dLib, Sage Journals).
Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da se polovica zdravstvenih delavcev pri svojem delu ukvarja s paliativno oskrbo in tudi izraža potrebo po dodatnem usposabljanju. Izpostavljeni so bili dodatna usposabljanja na področju komunikacijskih veščin s pacienti in njihovimi družinami ter upravljanje simptomov. Po mnenju zdravstvenih delavcev (62 %) je vključevanje svojcev v oskrbo ključni dejavnik. Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci pogosto zaznajo potrebo svojcev po informiranju o poteku bolezni in prognozi, navodilih za izvajanje negovalnih postopkov, možnostih psihološke podpore ter svetovanju glede lajšanja simptomov. Največja izziva pri delu v paliativni oskrbi sta čustvena obremenitev, povezana z izgorelostjo (89 %), in občutek nemoči pri lajšanju simptomov (56 %). Simptomi, ki povzročajo največ težav pri zdravljenju oziroma lajšanju simptomov, so bolečina (47 %), utrujenost (20 %), slabost in bruhanje (14 %), težko dihanje (7 %), izguba apetita (6 %) ter depresija (3 %). Od vseh teh naštetih simptomov je največkrat prisotna bolečina (54 %) kot najpogostejši simptom v paliativni oskrbi. Predvsem se za lajšanje simptomov v zdravstveni negi uporabljajo farmakološki načini, kot so opioidi, in sicer v 72 %. Pretežno se uporabljajo tudi nefarmakološki načini, kot so akupunktura, glasbena terapija in kot najbolj izražen pristop psihološka podpora (87 %).
Razprava: Ugotovili smo, da sta za kakovostno paliativno oskrbo ključna dobra komunikacija in sprotno izobraževanje, saj nove raziskave in smernice omogočajo nenehne napredke pri obravnavi bolnikov v paliativni oskrbi. Stopnja težavnosti simptomov vpliva na njihovo lajšanje in zdravljenje. Pri bolnikih z več diagnozami sta nujna celostni pristop in sodelovanje multidisciplinarnega tima za učinkovito oskrbo. Pogosto se spregleda pomen nefarmakoloških pristopov za lajšanje simptomov, ki bi jih bilo smiselno pogosteje uporabljati v kombinaciji s farmakološkimi metodami. Psihološka podpora pri oskrbi zagotavlja pomembno čustveno oporo bolnikom in njihovim družinam. Za uspešno izvajanje paliativne oskrbe pa zdravstveni delavci potrebujejo poglobljeno znanje, empatičen odnos in veliko strokovnih veščin.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, lajšanje simptomov, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 1085; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI: TEŽAVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KOMUNIKACIJI S PACIENTI Z DIAGNOZO DEMENCATjaša Milovanović, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Demenca je progresivna bolezen, ki zelo vpliva na sposobnost pacientov za verbalno in neverbalno komunikacijo, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene delavce. Ti se pogosto soočajo s težavami pri razumevanju potreb in izražanja pacientov, kar zahteva uporabo prilagojenih strategij za izboljšanje komunikacije. Namen diplomske naloge je raziskati komunikacijske izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri delu s pacienti, ki trpijo za demenco.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili primarne podatke. Vključili smo 100 zdravstvenih delavcev. Kot vir za sekundarno pridobivanje podatkov smo uporabili bibliografske baze (Google Učenjak, PubMed, Cobiss).
Rezultati: Komunikacijske težave v zdravstvenem okolju se najpogosteje kažejo kot ponavljanje istih besed, nerazumevanje pomena besed in iskanje ustreznih izrazov. Respondenti za premagovanje teh ovir najpogosteje uporabljajo prijazen ton in besedni izbor (84,3 %), razumevanje in potrpežljivost (66,3 %) ter fizično bližino (48,2 %). Zdravstveni delavci komunikacijske težave rešujejo predvsem z verbalnimi strategijami, pri čemer je ponavljanje navodil, kadar pacient ne razume (M = 4,8), najpogostejša metoda. Med oblikami neverbalne komunikacije pa je najpogostejši očesni stik (M = 4,5). Organizacijski dejavniki, ki otežujejo učinkovito komunikacijo, vključujejo nezadostno število zaposlenih in preobremenjenost delovnega okolja. Pri delu z dementnimi pacienti skoraj polovica respondentov (48,5 %) ne zaznava vpliva na svoje delo, medtem ko je za dobro četrtino respondentov ta vpliv pozitiven (27,3 %).
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci pri delu z dementnimi pacienti pogosto soočajo s ponavljajočimi se komunikacijskimi ovirami, kot so ponavljanje besed, nerazumevanje pomena in iskanje ustreznih izrazov. Ugotovljeno je bilo, da se ovire najpogosteje premagujejo z uporabo verbalne komunikacije, kot je ponavljanje navodil, in neverbalne komunikacije, na primer vzpostavljanje očesnega stika. Organizacijski dejavniki, kot sta pomanjkanje osebja in preobremenjenost delovnega okolja, dodatno otežujejo učinkovitost komunikacije. Kljub tem izzivom večina zdravstvenih delavcev delo z dementnimi pacienti ocenjuje kot nevtralno ali celo pozitivno. Raziskava poudarja nujnost kontinuiranega izobraževanja in dodatnega usposabljanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z dementnimi pacienti. Prav tako je ključnega pomena izboljšanje organizacijskih pogojev dela, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov in dobrobit zaposlenih. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje komunikacijskih izzivov, proučile učinkovitost specifičnih pristopov in identificirale inovativne strategije za izboljšanje komunikacije v praksi.
Ključne besede: pacienti z demenco, komunikacija pri demenci, komunikacijske ovire, zdravstveni delavci, strategije komunikacije.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 1211; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,26 MB) |
