1. Prisotnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota nad zdravstvenimi delavci in sodelavci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMartina Zamuda, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Nasilje v zdravstvenih ustanovah predstavlja resen problem, ki se kaže v fizičnih, psihičnih in pasivno agresivnih oblikah. Zdravstveni delavci se pogosto srečujejo z nasiljem pacientov in svojcev, kar negativno vpliva na njihovo zdravje ter delovno okolje. Raziskava preučuje pojavnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota nad zdravstvenimi delavci in sodelavci. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in pregled domače ter tuje literature iz različnih podatkovnih baz. Analizirali smo raziskave o nasilju v zdravstvu. Empirični del temelji na kvantitativni metodi, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali prisotnost nasilja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Podatke smo analizirali v programu Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava v Zdravstvenem domu Murska Sobota je pokazala, da je več kot polovica zaposlenih že doživela nasilje, najpogosteje v obliki psihičnega oziroma verbalnega nasilja. Najpogostejši povzročitelji so bili pacienti in njihovi svojci. Fizično in spolno nasilje se pojavljata redkeje. Zaposleni nasilja pogosto ne prijavijo, kar poudarja potrebo po večji institucionalni podpori in preventivnih ukrepih. Razprava: Razprava potrjuje, da so zdravstveni delavci najpogosteje izpostavljeni psihičnemu nasilju, medtem ko sta fizično in spolno nasilje redkejša. Rezultati se ujemajo z domačimi in mednarodnimi raziskavami. Kljub zaznanemu trendu večje izpostavljenosti pri daljši delovni dobi razlika ni statistično značilna. Ključni izziv ostaja ne-prijavljanje nasilja, zato so nujni preventivni ukrepi, podpora in izobraževanja zaposlenih.
Ključne besede: zdravstvo, nasilje, nasilje nad zdravstvenimi delavci, zdravstveni dom
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (3,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Pojavnost stresa med zdravstvenimi delavci v zdravstvenem domu X : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaAna Kosi, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Stres na delovnem mestu je pomemben dejavnik, ki lahko negativno vpliva na zdravje ter počutje zdravstvenih delavcev in lahko vodi v izgorelost, zmanjšano produktivnost in negativne posledice za kakovost oskrbe pacientov. Namen diplomske naloge je bil oceniti pojavnost stresa in izpostaviti dejavnike, ki so povezani s pojavnostjo stresa med zdravstvenimi delavci zaposlenimi v zdravstvenem domu X. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Anketiranje je potekalo v mesecu septembru 2024 v zdravstvenem domu X med zdravstvenimi delavci s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika DASS-21, na podlagi katerega smo zbrali podatke o stopnji stresa. Uporabljeno je bilo slučajnostno vzorčenje. Obdelava podatkov je potekala v programu SPSS Statistics 29. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 zdravstvenih delavcev, kateri so dosegli povprečno oceno stresa 6,2 točke, kar jih uvršča v normalno stopnjo stresa. Kar 70 % zdravstvenih delavcev je doseglo normalno stopnjo stresa. Preobremenjenost na delovnem mestu je bila identificirana kot dejavnik, ki je vplival na stopnjo stresa med zdravstvenimi delavci (p = 0,001). Med stopnjo stresa in spolom ter starostnimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako ni bilo pomembnih razlik v stopnji stresa med zdravniki in medicinskimi sestrami. Razprava: Razumevanje pojavnosti stresa med zdravstvenimi delavci je ključno za razvoj učinkovitih ukrepov, ki bi lahko zmanjšali stres. Kljub temu, da je stres med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih prisoten, je to področje v slovenskem okolju slabše raziskano, zato so nujne dodatne študije na tem področju.
Ključne besede: stres, pojavnost stresa, zdravstveni delavci, zdravstveni dom, DASS-21
Objavljeno v ReVIS: 22.01.2025; Ogledov: 1368; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnostiMateja Kocjan, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti.
Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Ključne besede: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2024; Ogledov: 2050; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,02 MB) |
5. |
