1. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z NEVROLOŠKIMI OBOLENJIErika Jakša, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Nevrološka obolenja so pogost razlog invalidnosti in okvar. Zdravstvena nega pacienta z nevrološkim obolenjem je specifična, saj gre za širok spekter obolenj. Namen raziskave je s sistematičnim pregledom literature preučiti zdravstveno nego pri pacientu z nevrološkimi obolenji. Cilji naše raziskave so bili preučiti literaturo in vire med leti 2015 in 2025 na temo zdravstvene nege pri pacientu z nevrološkim obolenjem; raziskati najpomembnejše prvine za kakovostno izvajanje zdravstvene nege pri pacientu z nevrološkimi obolenji; ugotoviti, s katerimi izzivi in ovirami se medicinske sestre soočajo pri zdravstveni negi pacienta z nevrološkim obolenjem in raziskati posebnosti zdravstvene nege pacienta z nevrološkim obolenjem.
Metoda: Uporabili smo metodo pregleda literature, ki smo jo pridobili s pomočjo izločitvenih kriterijev iz podatkovnih baz PubMed, Nature Portfolio, Bielefeld Academic Search Engine, Google Učenjak in CobbisPlus. Vsi članki so bili pregledani z namenom izločitve neprimernih člankov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled literature. Uporabili smo naslednje ključne besede: nevrološka obolenja, zdravstveno varstvo, zdravstvene nega, pacienti, v slovenščini ter v angleškem jeziku: neurological disorders, health care, nursing, patients. Kriteriji za izbor člankov so bili, da morajo biti izdani med letoma 2015 in 2025 ter odprto dostopni, literatura pa je bila omejena na slovenščino in angleščino. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede iskali z navednicami.
Rezultati: V raziskavo in končno analizo je bilo vključenih 19 člankov, vsi v angleškem jeziku. V raziskavo smo vključili 3 sistematične preglede, 4 posamične naključne kontrolirane preskuse, 3 posamične prospektivne kohortne študije, 1 posamično študijo s kontrolno skupino, 4 posamične presečne študije in 3 posamične poglobljene kvalitativne študije ter 1 mnenje strokovnjakov. Rezultati, pridobljeni s pregledom literature, tako kažejo, da so prvine zdravstvene nege pri pacientu z nevrološkim obolenjem holistične, empatične, individualne in multidisciplinarne. Izzivi in ovire, s katerimi se soočajo medicinske sestre, so raznoliki, od slabe komunikacije, pomankanja časa, neenakomerne razporeditve pacientov do raznoraznih motenj, kot so kognitivne motnje ali motnje požiranja. Posebnosti v zdravstveni negi pacienta z nevrološkim obolenjem so ravno tako raznolike, med njimi so monitoriranje intrakranialnega tlaka, ocenjevanje zavesti in izida ter vključevanje telenege.
Razprava: Analiza pregleda literature je prikazala pomen celostne, individualne zdravstvene nege pacienta ter pomen multidisciplinarnega tima in povezovanja z drugimi strokovnjaki. Ugotovili smo, da je za kakovostno zdravstveno nego pacienta z nevrološkim obolenjem potrebno veliko znanja, sodelovanja in empatije.
Ključne besede: nevrološka obolenja, zdravstveno varstvo, zdravstvena nega, pacienti
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 123; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
2. Pravna in ekonomska varnost pacienta po prenosu določb Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu : doktorska disertacijaDiana Grad, 2024, doktorska disertacija Opis: V ospredje je postavljena obravnava vprašanja pravne in ekonomske varnosti pacientov, ki se odločijo za čezmejno zdravljenje skladno z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Namen disertacije je definirati, kako so bili cilji te Direktive preneseni v zakonodajo držav članic EU in pri tem kot ključno preučiti ex post učinke pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju, kot jih predvideva in opredeljuje SEU. Uvodna poglavja so namenjena zlasti obravnavi koncepta sistemov socialne varnosti, njihovega povezovanja ter analizi normativne ureditve področja čezmejnega zdravstvenega varstva na območju EU, pri čemer je poudarek na Direktivi 2011/24/EU in ključnih primerih v sodni praksi SEU. Glede na postavljena raziskovalna vprašanja je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Obravnavana tematika zadeva vse države članice EU, zato je v nadaljevanju s primerjalno pravnega vidika ponazorjena analiza odklonov od ciljev Direktive 2011/24/EU v sedmih izbranih državah članicah EU, pri tem pa so upoštevane različne ureditve sistemov zdravstvenega varstva na območju EU. Z normativno analizo, ki je obravnavana v zadnjem delu, je naš cilj analizirati normativno ureditev področja čezmejnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji s poudarkom na prenosu Direktive 2011/24/EU, pri čemer je izpostavljena tako ekonomska varnost kot tudi pravna varnost pacienta z vidika PDEU, URS in sodne prakse sodišč RS. V zaključku je definiran še predlog za ustrezno ureditev ekonomsko-pravne varnosti pacientov pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju na primeru Republike Slovenije, ki bi odpravil dve ključni anomaliji, ki sta se pojavili po prenosu ciljev Direktive 2011/24EU v zakonodajo Republike Slovenije.
Ključne besede: čezmejno zdravstveno varstvo, Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistemi držav članic EU, sodna praksa SEU, PDEU, pravna in ekonomska varnost pacienta
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 699; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,17 MB) |
3. |
4. |
5. Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva : magistrsko deloAlma Štulanović, 2020, magistrsko delo Opis: Medicinska stroka cepljenje označuje kot ključen ukrep za izkoreninenje in omejevanje nalezljivih bolezni. Osrednje vprašanje magistrskega dela Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva je, ali je dopustno omejiti posameznikovo pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave Republike Slovenije) na račun zagotavljanja zdravja skupnosti (kolektivna imunost). V iskanju odgovora sta presojana predloga sprememb zakonodaje iz leta 2018. Predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je predvideval, da bi osebe, ki so odklonile obvezno cepljenje iz nemedicinskih razlogov, v primeru zdravstvenih zapletov zaradi nalezljivih bolezni obravnavali kot samoplačnike, drugi predlog, sprememba Zakona o nalezljivih boleznih, pa je določal omejitev vpisa necepljenih otrok v izobraževalne ustanove na podlagi cepilnega statusa. S testom sorazmernosti, ki ga je razvilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, je bilo ugotovljeno, da sta predloga neskladna tako z 51. členom Ustave Republike Slovenije kot s konceptom socialne države. Hipoteza, da je pravico iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ustavno dopustno omejiti je bila potrjena, vendar je treba pri omejevanju delovati restriktivno in uporabiti test sorazmernosti, hkrati pa mora država izpolnjevati pozitivne obveznosti iz 51. člena Ustave Republike Slovenije. Magistrsko delo se osredotoča na pravne vidike cepljenja in odprta vprašanja, povezana s cepljenjem, obravnava kot pravna. Osrednje vprašanje magistrskega dela ni odločitev za ali proti cepljenju, temveč analiza, kako naj pravo in praksa pripomoreta pri oblikovanju zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezno pravno varnost pacientu, če se odloči za cepljenje.
Ključne besede: obvezno cepljenje, Ustava Republike Slovenije, zdravstveno varstvo, kolektivna imunost, test sorazmernosti
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 4316; Prenosov: 285
Celotno besedilo (1,02 MB) |
6. |
7. Empirična raziskava na področju revmatologije v povezavi s čakalnimi dobami : magistrska nalogaMonika Amon, 2020, magistrsko delo Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstveno varstvo, čakalne dobe, prvi pregledi, produktivnost, revmatologija, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 08.01.2021; Ogledov: 2782; Prenosov: 154
Celotno besedilo (2,01 MB) |
8. Kako izboljšati finančni položaj zdravstva v Republiki SlovenijiSabina Mars, 2020, diplomsko delo Opis: Finančni položaj zdravstva v Republiki Sloveniji je pomemben za vse nas. Boljši kot je finančni položaj zdravstva, večje in bolj kakovostne storitve lahko zagotavlja prebivalcem Slovenije. S pozitivnim poslovanjem lahko na primarnem nivoju zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi in zdravstvene postaje), na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva (bolnišnice) in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva (klinike in inšituti) zdravstvo zagotavlja boljšo opremo, večjo kadrovsko priskrbljenost, krajše čakalne dobe in bolj natančno in obsežno obravnavo vsakega posameznika.
Cilj diplomske naloge je bil analizirati vse tri ravni zdravstvenega varstva, kako se spopadajo s finančnimi težavami in katere finančne strategije uberejo za izboljšanje finančnega položaja. Po analiziranju vseh treh ravni je možno povzeti vse priporočljive strategije in jih strniti skupaj ter na tak način ugotoviti, katere so primerne in najučinkovitejše smernice za ohranjanje in izboljšanje financ na področju zdravstva v Republiki Sloveniji. Prav tako bo v diplomskem delu predstavljeno, s katero problematiko se najpogosteje zdravstvene ustanove srečujejo na področju financ in kako se le te odpravljajo. Opisali bomo tudi kako poteka financiranje zdravstvenega sistema v Sloveniji in opisali vsako raven zdravstvenega varstva. Na koncu diplomskega dela bodo v tabeli predstavljene primerjave analiz in v zaključku predstavljeni rezultati analiz. V diplomski nalogi bomo obdelali informacije s področja zdravstva in finan na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva od leta 2014 do leta 2019. Za primer primarnega zdravstvenega varstva sem analizirala Zdravstveni dom Ljubljana, za sekundarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Splošno bolnišnico Novo mesto, za terciarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Univerzitetni klinični center Ljubljana. Vsa literatura oziroma podatki od teh ustanov so javno objavljeni na spletnih straneh omenjenih ustanov.
Ključne besede: zdravstveno varstvo, primarno zdravstveno varstvo, sekundarno zdravstveno varstvo, terciarno zdravstveno varstvo, finančne strategije, zdravstveni sistem, financiranje.
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2020; Ogledov: 2833; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,10 MB) |
9. |
10. |
