1. Indijsko-pakistanski konflikt glede Kašmirja v luči mednarodnega prava : magistrsko deloMarko Pegan, 2025, magistrsko delo Opis: magistrskem delu je obravnavan eden izmed najdaljših mednarodnih sporov, konflikt med Indijo in Pakistanom o ozemlju Kašmir. Spor se je začel ob dekolonizaciji Britanske Indije leta 1947 in vse do danes ostaja nerešen kljub številnim poskusom bilateralnega in multilateralnega reševanja. Osrednje raziskovalno vprašanje dela je mednarodnopravni status Kašmirja ter pravne obveznosti obeh drţav in mednarodne skupnosti v zvezi z uresničevanjem pravice do samoodločbe prebivalstva, spoštovanjem načela suverenosti, teritorialne celovitosti in prepovedi uporabe sile. V delu je zato po kratkem zgodovinskem uvodu in predstavitvi dejanskega stanja pozornost namenjena mednarodnopravnemu aspektu Kašmirja, ki zajema obravnavo nekaterih temeljnih mednarodnih hudodelstev, relevantne mednarodne sporazume in sodno prakso, ki so pomembni v navezavi na to problematiko. Med pisanjem dela sem si zastavil tudi tri hipoteze, na katere sem odgovore poiskal z uporabo razlagalnih metod. V sklepnih poglavjih sem iskal smernice za rešitev spora, potrdil ali ovrgel zastavljene hipoteze ter delo zaključil z opredelitvijo do nekaterih temeljnih problemov mednarodnega prava, ki lahko vplivajo na iskanje pravične rešitve. Delo prispeva k boljšemu razumevanju pravnih vidikov konflikta ter omogoča oceno, v kolikšni meri lahko mednarodno pravo še vedno ponudi okvir za njegovo pravično in trajno rešitev.
Ključne besede: Kašmir, Indija, Pakistan, mednarodno pravo, pravica narodov do samoodločbe, agresija, vojni zločini, zločini zoper človečnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Koncept »zločini zoper človečnost« od Nürnberga do osnutka konvencije ILC : diplomsko deloAna Ademoski, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj koncepta »zločini zoper človečnost« v zadnjih petinsedemdesetih letih. V prvem delu diplomske naloge je kronološko predstavljeno dogajanje prve in druge svetovne vojne, ki je neločljivo povezano s samim potekom sojenj v Nürnbergu in sojenj v Tokiu. Predstavljeni so zločini, ki so zaznamovali nekdanjo Jugoslavijo in ob približno istem času tudi Ruando. Sledi obravnavanje odgovora mednarodne skupnosti na dejanja iz devetdesetih let s pomočjo Rimskega statuta in ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča ter predstavitev vloge ILC v najnovejšem poskusu dokončnega definiranja koncepta ter pravnoformalnega pogleda na samo preganjanje in kaznovanje storilcev za kazniva dejanja zločinov zoper človečnost. V diplomski nalogi sta v večjem delu uporabljeni deskriptivna in zgodovinska metoda, v manjšem obsegu tudi analitična metoda, predvsem v začetnem delu za opis ključnih pojmov, v končnem delu pa sintetična metoda za povzetek diplomskega dela. Namen diplomskega dela je preučiti, kako je v mednarodnem pravu urejen koncept »zločini zoper človečnost«, cilj pa je ugotoviti, kako se je razvijalo mednarodno pravo na tem področju in kako mednarodno pravo dandanes pripomore k preprečevanju tovrstnih zločinov. Diplomska naloga bralcu na pregleden način omogoča vpogled v razvoj samega koncepta.
Ključne besede: zločini zoper človečnost, Rimski statut, ILC, Nürnberg, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2022; Ogledov: 2307; Prenosov: 0 |
3. Primerjava Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in osnutka mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost : magistrsko deloSara Drakulić, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bo predstavljena primerjava med Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča ter osnutkom mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost. Gre za področje mednarodnega kazenskega prava, ki se je razvilo predvsem v zadnjih 100 letih. Med njegove največje uspehe štejemo ravno ustanovitev MKS. To je pristojno za preganjanje štirih glavnih kaznivih dejanj: genocida, vojnih hudodelstev, agresije in zločinov proti človečnosti. Magistrsko delo se bo osredotočalo predvsem na proučevanje zločinov proti človečnosti v Rimskem statutu in osnutku mednarodne konvencije, ki ga je zasnovala KMP. V ta namen bodo uporabljene nekatere znanstvene metode, med njimi deskriptivna metoda, s katero bo podan opis zgodovinskih mejnikov v razvoju mednarodnega kazenskega prava, sintetična metoda, s katero se bo preko več vidikov zločinov zoper človečnost skušala podati enotna razlaga, komparativna metoda, s katero bo izvedena primerjava dveh mednarodnih dokumentov na temo zločinov zoper človečnost, ter kompilacijska metoda, s katero se bo navajalo navedbe in citate drugih avtorjev. Namen magistrskega dela je predstavitev primerjave Rimskega statuta in osnutka mednarodne konvencije. Zločini zoper človečnost so namreč že definirani v Rimskem statutu, osnutek mednarodne konvencije pa na drugi strani predstavlja poskus ustvarjanja univerzalne konvencije na temo zločinov zoper človečnost, ki bi pripomogla k uspešnejšemu preganjanju teh zločinov. Cilj magistrskega dela je zajeti vse podobnosti in razlike med tema dokumentoma, ju pred tem podrobno razdelati in predstaviti mehanizme, s katerimi bodo države lažje preganjale zločine zoper človečnost. Magistrsko delo bo pripomoglo k poglobljenemu razumevanju zločinov zoper človečnost.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, zločini zoper človečnost, Komisija za mednarodno pravo, Združeni narodi
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2022; Ogledov: 5822; Prenosov: 115
Celotno besedilo (678,33 KB) |
