1. Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes : magistrsko deloOki Petrov, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes predstavlja zapleteno transformacijo človeške družbe, od religije prek filozofije do tehnologije. Evolucija človeške misli se začne s Sokratovo dialektiko in Platonovo Akademijo, ki jo v srednjem veku pričakata teološko nasprotovanje in inkvizicija. Pojav Kopernikove heliocentrične razlage, Gutenbergovega tiskalnega stroja in učenje Galilea Galileja privedejo do sveta, v katerem Descartes izreče znamenite besede »cogito ergo sum« ter obrne filozofsko smer nazaj k človeku. Tam ga dočaka usodni Immanuel Kant, katerega učenje naznani prihod nihilizma – prihod Nietzscheja, ki svojo destruktivno misel preda M. Heideggerju in odnosu človeka do tehnike, da bi po njem končali pri Baudrillardu in matrici ničnosti. Akademska svoboda se znotraj te evolucije pojavi na samem začetku pri Sokratu in Platonu ter se skozi čas »ohranja« pri posamičnih znanstvenikih. Šele s Humboldtovo ustanovitvijo moderne univerze v Berlinu leta 1809 lahko začnemo govoriti o akademski svobodi v sodobnem pomenu besede. Univerze postanejo središča razvoja umetnosti in znanosti, vendar se pravna zaščita akademske svobode tako v Evropi kot ZDA pojavi sorazmerno pozno. Pojem akademske svobode še danes večinoma ni izrecno omenjen v ustavah držav, medtem ko so področni zakoni, v katerih se opredeljuje akademska svoboda, nemalokrat tarča strokovnih kritik. Danes je akademska svoboda v svetu zelo različno zaščitena. In tukaj ne gre le za formalne, ampak tudi vsebinske razlike. Znotraj akademske svobode se ne nahajata le svoboda raziskovanja in poučevanja, ampak tudi avtonomija univerze, družbena odgovornost in tisto, brez česar akademske svobode ne bi bilo: svoboda izražanja, združevanja, govora. Trend zmanjševanja akademske svobode je danes opazen v številnih državah. Digitalizacija šolstva ob tem predstavlja nove izzive akademski svobodi, kjer se kitajski model tehnološke diktature zaenkrat razvija brez zaznavne alternative zahodnega sveta. Razvoj pametnih mest zahteva digitalno preobrazbo družbe in s tem tudi izobraževanja. Akademska svoboda se zato vse bolj izpostavlja tako v svoji svobodi kot nesvobodi.
Ključne besede: akademska svoboda, digitalizacija, znanost in umetnost, pravo, ustava, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 221; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,84 MB) |
2. Modrosti iz inovacijskega podpornega okolja v javnih raziskovalnih organizacijah za upravljavce inovacijskega sistemaŠpela Stres, Robert Blatnik, Urška Fric, Karen Gladović, David Jekovec, Tomaž Justin, Mirica Karlovits, Ana Kompan, Tomaž Lutman, Urška Mrgole, Duško Odić, Levin Pal, Nina Tomić Starc, Marjeta Trobec, Jure Vindišar, Vojka Žunič, Marjeta Trobec, 2021, znanstvena monografija Ključne besede: znanost, prenos tehnologij, gospodarstvo, raziskovalne organizacije, odcepljena podjetja, inovacijski sistemi
Objavljeno v ReVIS: 18.08.2021; Ogledov: 2147; Prenosov: 173
Celotno besedilo (4,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Z znanostjo do boljše globalne konkurenčnosti Slovenije v svetu : magistrska nalogaTamara Tadina, 2019, magistrsko delo Ključne besede: indeks, globalno, konkurenčnost, Globalni indeks konkurenčnosti, GIK, raziskovanje, znanost, Slovenija, znanje
Objavljeno v ReVIS: 09.08.2019; Ogledov: 2539; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,84 MB) |
6. |
7. |
8. Znanstveni nazivi v Slovenski vojski : magistrsko deloSlavko Kolar, 2016, magistrsko delo Opis: Izhodišče za pisanje magistrskega dela z naslovom Znanstveni nazivi v Slovenski vojski je nedvomno dejstvo, da slovenski vojaški izobraževalni sistem še vedno ni del javnega izobraževalnega sistema, čeprav je z izvajanjem nekaterih programov z njim tudi delno povezan, iz tega pa izhaja, da ni skladen z bolonjskim procesom. Z bolonjskim procesom so želele članice Evropske unije poenotiti evropski visokošolski sistem in prostor z zagotavljanjem njegove kakovosti. Na ta način naj bi se zagotovilo pospeševanje evropske dimenzije, razvoj Evropske unije kot družbe, ki temelji na znanju. Naslednje izhodišče za pisanje magistrskega dela je bilo to, da smo ponovno želeli preveriti stanje pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in ga primerjati med letom 2009 in letom 2015. Večina držav članic Evropske unije je sistem vojaškega izobraževanja uskladila z bolonjskim procesom in to tako, da je le-ta postal del javnoveljavnega visokošolskega sistema in tako na ta način spada v bolonjski proces. Slovenski vojaški izobraževalni proces je sestavni del Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo in zaradi tega relativno zaprt za zunanje predavatelje in študente. V kakovostnem smislu ne uporablja enakih meril kot javni izobraževalni sistem. Pridobitev znanstvenega naziva pomeni za posameznika potrditev opravljenega izobraževalnega procesa, v katerem je pridobival različna nova znanja, spoznanja in vedenja. Tudi v Slovenski vojski so pripadniki z znanstvenimi nazivi, ki bi se morali čutiti odgovorne in biti najbolj aktivni pri razvoju in spreminjanju vojaškega izobraževalnega sistema ter ga kakovostno nadgrajevati. Za razumevanje vsebine znanstvenih nazivov v Slovenski vojski je pomemben teoretični del magistrskega dela, v katerem smo predstavili znanost, vojaško znanost, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, vojaško izobraževanje in usposabljanje. V tem delu magistrske naloge še omenimo poglavje, kjer predstavimo vojaškostrokovno literaturo, v kateri lahko objavljajo svoje dokumente/dela pripadniki z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo opravili primerjalno analizo kadra z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski, kjer smo pridobili podatke o številu pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in o njihovi znanstveni aktivnosti ter jih nato primerjali z letom 2009 in letom 2015.
Ključne besede: Slovenska vojska, znanstveni nazivi, vojaška znanost, kazalci kakovosti, standardizacija, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5083; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,08 MB) |
