Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Posvojitev in razveljavitev posvojitve
Aleša Blažič, 2021

Abstract: Diplomsko delo podrobno opredli institut posvojitve, ki ga urejajo tako nacionalni kot tudi mednarodni pravni akti. Posvojitev je oblika socialnega starševstva, pri kateri si starši in otroci ne delijo skupne genske zasnove, kar pomeni, da si niso v sorodu. Institut posvojitve ni nekaj novega. Na osnovi poznanih zgodovinskih dejstev so ga uporabljali že v Mezopotamiji, in sicer v Hamurabijevem zakoniku, in tudi Rimljani v antičnem Rimu, kjer institut posvojitve omenja Justinijanov kodeks. Slovenska zakonodaja posvojitev ureja posredno že z Ustavo Republike Slovenije. Ustavne določbe udejanja ureja Družinski zakonik; ta določa zakonske pogoje postopka za ugotavljanje pogojev za posvojitev, v okviru katerega delavci in delavke ugotavljajo, ali adoptiranci izpolnjujejo vse zakonske pogoje in ali so prijavitelji primerni kot kandidati za posvojitev, postopek odločanja o posvojitvi in primere, v katerih je ta neveljavna in kot taka tudi izpodbojna. Pravo pozna različne oblike posvojitve: popolno, nepopolno, enostransko, posvojitev s strani ene osebe, meddržavno oziroma mednarodno, blanko in inkognito posvojitev. V Republiki Sloveniji blanko in inkognito posvojitvi nista dovoljeni. Posvojitve v Republiki Sloveniji ni mogoče razvezati, vendar jo je mogoče v zakonsko določenih primerih razveljaviti. Diplomsko delo poleg teoretičnega dela o posvojitvi in njeni razveljavitvi vsebuje tudi intervju. Izveden je bil za namene diplomskega dela z osebo, ki je skupaj z možem (zakoncem) v Republiki Sloveniji posvojila deklici
Found in: osebi
Keywords: posvojitev, adoptanti, adoptiranec, razveljavitev posvojitve, Družinski zakonik
Published: 10.01.2022; Views: 931; Downloads: 93
.pdf Fulltext (529,71 KB)

2.
Barnahus – hiša za otroke
Aleša Blažič, 2023

Abstract: Barnahus (v islandščini hiša za otroke) je vodilni model za otrokom prijazno, MDMI- obravnavo otrok – žrtev in prič nasilja. Spodbuja pristop na enem mestu, ki s pomočjo forenzičnih razgovorov omejuje število zaslišanj otrok in zmanjšuje tveganje za nastanek ponovne travmatizacije v (pred)kazenskih postopkih. Forenzični razgovori se avdiovizualno posnamejo in so uporabni na sodišču. V primeru nadaljnjega sodnega postopka otroku ni treba priti na sodišče. Forenzične razgovore izvajajo za to posebej usposobljeni izpraševalci. Domovina modela Barnahus je Islandija, od tam pa se je razširil v skandinavske države. Je vir navdiha številnim državam po svetu. Na podlagi komparativne metode je v magistrskem delu izvedena podrobna primerjava modela Barnahus v skandinavskih državah. Z analitično in interpretacijsko metodo so opredeljeni različni pravni viri – mednarodni, evropski in tudi nacionalni, ki urejajo področje Barnahus oz. področje varovanja pravic otrok. Leta 2015 je bil z namenom spodbujanja modela Barnahus po Evropi ustanovljen projekt PROMISE, v okviru katerega so bili izdelani tudi Evropski standardi kakovosti za model Barnahus. Ti predstavljajo zbirko medsektorskih načel in dejavnosti, temeljnih funkcij in institucionalnih ureditev, na podlagi katerih je omogočeno otrokom prijazno, efektivno in konsistentno ukrepanje. V Sloveniji je ideja za vzpostavitev Hiše za otroke, ki je sovpadla z Lanzarotsko konvencijo, nastala v okviru Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije. V ta namen je bil sprejet nov zakon – ZZOKPOHO. Tako je 27. maja 2022 na Zaloški cesti 59 svoja vrata prvič odprl javni zavod Hiša za otroke. Za potrebe magistrskega dela sta bila na podlagi kvalitativne metode izvedena sestanek in intervju v Hiši za otroke z direktorico Simono Mikec. Mikčeva je magistrskemu delu doprinesla dodatne aktualne informacije, ki jih dozdajšnja literatura še nima. V magistrskem delu so postavljene tri hipoteze, ki so bile potrjene.
Found in: osebi
Keywords: Hiša za otroke, Barnahus, ZZOKPOHO, otrokom prijazno okolje, forenzični razgovori, travmatizacija, zloraba otrok, pravice otrok, PROMISE
Published: 09.10.2023; Views: 377; Downloads: 27
.pdf Fulltext (1,98 MB)
Search done in 0 sec.
Back to top