1. Boj zoper kibernetsko kriminaliteto na mednarodni ravni : magistrsko deloRok Strašek, 2024, master's thesis Abstract: Tehnološki razvoj v modernem času vzporedno vpliva na kibernetsko kriminaliteto in učinkovit sistem odzivanja organov pregona. Razvilo se je več oblik kibernetskega kriminala, med katere spada vsakršna zloraba, povezana z informacijsko tehnologijo, še posebej bomo v magistrskem delu dali poudarek in opisali visokotehnološki kriminal ter tudi ostale oblike in pojme, ki se pojavljajo v obravnavani tematiki. Razvoj je botroval tudi kibernetskemu vojskovanju, ki se ga poslužujejo nekatere države, ta pa lahko pusti tehnološko in tudi življenjsko usodne posledice. V delu bomo analizirali aktualno vojno v Ukrajini in poskušali predstaviti prikrito kibernetsko vojno v ozadju. Čezmejnost kibernetskega kriminala vpliva na pripravo pravnih aktov, ki bi zagotovili pravnopolitično sprejemljivost na mednarodni ravni za omejitev in pregon le-tega. V sklopu mednarodnega sodelovanja in sodelovanja v Evropski uniji so se ustanovili razne agencije in združenja, ki se zavzemajo za medsebojno sodelovanje in učinkovite rešitve na tem področju. V delu bomo predstavili nekaj organizacij, ki se borijo proti kibernetskemu kriminalu tako v Evropski uniji kot v svetu. Organi pregona so morali pripraviti konkretne rešitve in pobude na področju učinkovitega odzivanja na kibernetski kriminal. V magistrskem delu bomo preverili, ali so se ti organi uspešno prilagodili novim oblikam. Prav tako bomo preverili, ali Slovenija na nacionalni ravni stremi k sinhronemu razvoju z ostalim svetom na tem področju v okviru zakonskih uredb in določb.
Keywords: kibernetski kriminal, kibernetsko vojskovanje, pravna ureditev Republike Slovenije za boj proti kibernetskemu kriminalu, institucije za boj proti kibernetski kriminaliteti, IP-naslov
Published in ReVIS: 21.10.2024; Views: 171; Downloads: 15
 Full text (1,33 MB) |
2. Vloga Meddržavnega sodišča v Haagu pri reševanju ozemeljskih sporov med državami : diplomsko deloKristina Jamnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Z ustanovitvijo OZN je bilo vzpostavljeno Meddrţavno sodišče kot eden izmed poglavitnih organov te takrat nove organizacije. Njegova glavna vloga je, da v skladu z mednarodnim pravom rešuje pravne spore med drţavami in podaja svetovalna mnenja. Vsekakor vloga Sodišča ni politično oroţje drţav, temveč gre za uporabo enega izmed številnih in dispozitivnih moţnosti mirnega reševanja mednarodnih sporov. V diplomski nalogi je bilo najprej pomembno z zgodovinskim razvojem razloţiti nastanek Meddrţavnega sodišča, njegovo organizacijo, sistematizacijo in pristojnosti. Na podlagi omenjenega smo lahko umestili ugled, ki ga uţiva Meddrţavno sodišče glede reševanja ozemeljskih sporov med drţavami. Z opisanim postopkom reševanja mednarodnih sporov pred Sodiščem pa smo opredelili, s čim vse Sodišče zagotavlja svoj ugled v mednarodnem prostoru, kako rešuje mednarodne spore. Konkretneje smo se posvetili reševanju ozemeljskih sporov, ki lahko nastanejo iz več razlogov, kot so okupacija, odcepitev ipd.; ti so lahko poglobljeni s političnimi ali pravnimi dejavniki, kot so geografski, zgodovinski ali drugi razlogi. Vse pogosteje so ozadja ozemeljskih sporov interesi drţav do potencialnih naravnih virov na določenem teritoriju ali pa kršitev ozemeljske celovitosti drţav. Izbira reševanja ozemeljskega spora pred Meddrţavnim sodiščem je dobra in premišljena izbira drţav, saj ima Sodišče vzpostavljeno dolgoletno sodno prakso, sam postopek zagotavlja nevtralnost, enakopravnost strank, kontradiktornost, proţnost pri dokazovanju. Meddrţavno sodišče izvaja ukrepe, ki so nujni za zavarovanje pravic drţav med postopkom, z izdajo sodbe pa je spor končan, kar zagotavlja stabilnost in omogoča vzpostavitev in vzdrţevanje mednarodnega miru in varnosti
Keywords: meddržavno sodišče v Haagu, spor, ozemeljski spor, mirno reševanje sporov, sodna praksa Meddržavnega sodišča
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1503; Downloads: 76
Full text (1001,86 KB) |
3. Analiza in ocena obsodbe Slovenije pred ESČP v zadevi varčevalci Ljubljanske banke : magistrsko deloKlavdija Erjavec, 2020, master's thesis Abstract: Od razpada Socialistične federativne Republike Jugoslavije je preteklo že kar nekaj časa, pa vendar se še vedno dogovarja ter rešuje nedokončane obveznosti med državami naslednicami. Mednje tako sodi tudi dogovor o dodelitvi obveznosti, sprejetih v Sporazumu o vprašanjih nasledstva, v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami. Ob odsotnosti dogovora so varčevalcem vloge ostale nerazpoložljive za obdobje več kot dvajset let, kar je povzročilo kršitev človekove pravice do varstva premoženja. Temelj magistrskega dela predstavlja analiza in ocena sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Za vpogled v okoliščine primera so bile analizirane Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravica do varstva premoženja ter sodna praksa na tem področju, Sporazum o vprašanjih nasledstva, bančni sistem SFRJ ter primer bančnega sistema v tržnem gospodarstvu. Na podlagi naštetega je bilo zaključeno, da ni mogoče oporekati dejstvu, da je bila v dani situaciji kršena človekova pravica do varstva premoženja. Z analizo in oceno sodbe je bilo ugotovljeno, kakšen vpliv prinaša sodba na stanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva ter kakšne učinke prinaša na sodno prakso ter mednarodno pravo. Hkrati pa je bilo utemeljeno, ali bi z upoštevanjem mednarodnopravnih razmerij bila razsodba Sodišča ugodnejša za Republiko Slovenijo. Nazadnje pa je bilo podano, na kakšen način je potekala implementacija sodbe ter ali so bili izpeljani ukrepi ustrezni
Keywords: pravica do varstva premoženja, stare devizne vloge, sukcesija, Sporazum o vprašanjih nasledstva, zadeva Ališić
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1374; Downloads: 78
Full text (1,16 MB) |
4. Status Kosova v mednarodni skupnosti : diplomsko deloUroš Vukosavljević, 2020, undergraduate thesis Abstract: O statusu Kosova je bilo že veliko povedanega in čeprav je ta določen s konkretnimi mednarodnimi pogodbami, je kljub temu v širši javnosti še vedno sporno, ali gre za neodvisno državo, južno srbsko pokrajino ali mednarodni protektorat. Takšen položaj vpliva na kakovost življenja ljudi na Kosovu, zavira ekonomski in politični razvoj Srbije ter sosednih držav, spodkopava avtoriteto mednarodnega prava in ustvarja ploden teren za geopolitične igre velikih sil. Namen raziskave je ugotoviti status Kosova, kot ga določajo mednarodne pogodbe, ter oceniti, ali Kosovo v takšni obliki sploh izpolnjuje kriterije državnosti in ali se lahko na osnovi enostranskih potez oblikuje moderna država v skladu z mednarodnim pravom. Raziskava se zaradi narave tematike skozi celotno nalogo naslanja na razmerja med temeljnimi načeli mednarodnega prava. V nalogi je predstavljen status Kosova v mednarodni skupnosti in ugotovljeno, da Kosovo z enostranskimi potezami ne more postati sodobna suverena država. Pri raziskovanju so bile uporabljene sistematična zgodovinska, deskriptivna, deduktivna, analitična, primerjalna in na koncu sintetična metoda. Prihodnji status Kosova bo pomemben predvsem zaradi njegove vloge v ekonomskem povezovanju na Balkanu in širitvi evroatlantskega vojaško-političnega prostora, način njegove določitve pa bo postavil standarde za prihodnja reševanja tako zapletenih primerov.
Keywords: Kosovo, Srbija, mednarodno pravo, mednarodna skupnost, oploditev samskih žensk
Published in ReVIS: 16.02.2021; Views: 2427; Downloads: 128
Full text (1,22 MB) |
5. Normativna ureditev, sestava in naloge evropske službe za zunanje delovanje : diplomsko deloTjaša Mrak, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se ukvarja s skupno zunanjo politiko Evropske unije in njeno nosilko evropsko službo za zunanje zadeve na splošno ter podrobno s položajem Slovenije znotraj SZVP in ESZD. SZVP se je razvila kot logično nadaljevanje vedno bolj poglobljenih ekonomskih odnosov DČ, ki so pogojevale razvoj skupne zunanje politike, ter mednarodnih razmer, ki so vedno bolj nestabilne in pričakujejo od akterjev, kot je EU, da se učinkovito odziva na svetovne težave in tako prevzame svojo vlogo za mir in stabilnost v svetu. Glavni cilj diplomske naloge je ugotovitev, kakšne so priložnosti in omejitve v SZVP in ESZD ter tudi kakšna je vloga Slovenije v tej strukturi. Glavne ugotovitve diplomske naloge so, da je SZVP sicer precej napredovala v smislu aktivnosti in vzpostavljanja koherentne slike EU interesov, še vedno pa je omejena z ravnovesjem med evropskimi in nacionalnimi interesi države članice. ESZD je podobno omejena, saj v nobenem smislu ne zamenjuje nacionalnih zunanjepolitičnih aktivnosti DČ. Slovenija trenutno nima vidne vloge v ESZD, kar je pogojeno z majhnostjo države, ki predpostavlja določene kadrovske in finančne omejitve, pomanjkanjem izkušenj, predvsem pa pomanjkanjem vizije o njeni vlogi v EU. Sprememba te slike je odvisna tako od politične volje, ki bi bolj aktivno zasledovala evropske cilje v regiji Zahodnega Balkana, tako preko novoustanovljenih delegacij EU znotraj ESZD, kot tudi aktivnosti civilne družbe, ki bi lahko z ustanovitvijo dobrih praks pomembno prispevala k vidnosti Slovenije v EU.
Published in ReVIS: 30.10.2018; Views: 3269; Downloads: 136
Full text (463,48 KB) |
6. Mednarodnopravna ureditev zračnega prostora : diplomsko deloNečimer Jan, 2016, undergraduate thesis Abstract: Razvoj letalstva se je začel s prvim poletom na začetku prejšnjega stoletja, potreba po mednarodnopravni ureditvi zračnega prostora pa je prišla šele nekaj let kasneje, s I. svetovno vojno, ki je razkrila, kakšno nevarnost lahko za države predstavljajo letala, uporabljena v vojaške namene. Prav ta potreba po varnosti je vodila do niza mednarodnih aktov, ki so urejali in še danes urejajo zračni prostor na mednarodni ravni.Mednarodni zračni prostor je razdeljen na različne mednarodnopravne režime, ki se med seboj razlikujejo po tem, kakšno stopnjo suverenosti imajo države v njih. Od zračnega prostora nad državnim ozemljem s teritorialnim morjem, kjer ima država popolno in izključno suverenost, pa do zračnega prostora nad odprtim morjem, kjer nobena nima jurisdikcije in gre za skupno dediščino človeštva, ki pripada vsem državam, ne glede na njihovo geografsko lego.Mednarodna organizacija civilnega letalstva je organ pod okriljem Organizacije združenih narodov, ki temeljni na suverenosti držav članic in spodbuja razvoj mednarodnega letalskega prevoza na varen in miren način. Njen ustanovitveni akt, Čikaška konvencija, je ena izmed najbolj množično podpisanih mednarodnih pogodb in je primarni pravni vir mednarodnega letalskega prava.
Published in ReVIS: 26.09.2018; Views: 3164; Downloads: 137
Full text (487,66 KB) |
7. Vloga pogajanj znotraj diplomatskih sredstev mirnega reševanja sporov : diplomsko deloBrigita Miklavc, 2018, undergraduate thesis Abstract: V mednarodnem pravu imajo države in drugi subjekti mednarodnega prava na voljo izbiro sredstev in uporabo različnih metod za reševanje sporov. Načeloma je izbira sredstev mirnega reševanja sporov odvisna od narave zadevnega spora. V teoriji in praksi delimo spore na pravne in politične. Dolžnost mirnega reševanja mednarodnih sporov predstavlja eno izmed temeljnih mednarodnopravnih načel in glede na naravo področja temelji predvsem na logiki kompromisa.Nabor diplomatskih sredstev mirnega reševanja mednarodnih sporov nam omenja 33. člen Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ki poleg obeh pravnih sredstev navaja naslednja tipična diplomatska sredstva: pogajanja, preiskavo (anketo), posredovanje in spravo (konciliacijo). V nadaljevanju je diplomsko delo osredotočeno na diplomatska sredstva, ki se odražajo kot posebej fleksibilna zaradi nevezanosti na formalni pravni okvir in zlasti, ker je strankam v sporu dopuščena možnost izbire drugih vrst oziroma načinov mirnega reševanja mednarodnih sporov ter medsebojne kombinacije. Temeljna in najpogostejša metoda reševanja sporov so pogajanja. Pogajanja so uporabna pri sporih različne narave in so navadno, vendar ne nujno, prvo sredstvo mirnega reševanja sporov, ki ga stranki izbereta za rešitev konkretnega mednarodnega spora.
Published in ReVIS: 11.09.2018; Views: 4050; Downloads: 147
Full text (605,33 KB) |
8. |
9. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja mednarodnih sporov : diplomsko deloSabina Rovanšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen te diplomske naloge je raziskati mednarodno arbitražo kot eno od sredstev za mirno reševanje mednarodnih sporov ter preučiti njene temeljne značilnosti.Začetek diplomskega dela se osredotoča na mednarodno pravo na splošno ter na diplomacijo kot sredstvo zunanje politike in predstavi relevantne organe na tem področju.V nadaljevanju je predstavljeno področje mirnega reševanja sporov s podatki o diplomatskih in pravnih sredstvih mirnega reševanja mednarodnih sporov. Poleg tega vsebuje kratek zgodovinski pregled ter opis enega od temeljnih načel mednarodnega prava - dolžnost mirnega reševanja sporov. Zatem se diplomsko delo osredotoča na mednarodno arbitražo. Spoznamo oblike le-te,njeno pravno naravo, način sestave arbitrov in značilnosti arbitražnega postopka. Kratek del je namenjen Vzorčnemu zakonu o mednarodni trgovinski arbitraži, konec diplomskega dela pa je posvečen Stalnemu arbitražnemu sodišču, kije pomembno prispeval k razvoju mednarodnega prava.
Published in ReVIS: 21.08.2018; Views: 2979; Downloads: 176
Full text (461,04 KB) |
10. Mednarodno razvojno sodelovanje po 55. členu Ustanovne listine OZN : magistrsko deloTisa Val, 2017, master's thesis Abstract: Mednarodno razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Tako država donatorica prevzema odgovornost za odpravo revščine v državi prejemnici, hkrati pa se dosega trajnostni razvoj. K razvoju mednarodnega razvojnega sodelovanja so bistveno pripomogle prav mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru 55. člena Ustanovne listine OZN. Slovenija je aktivna članica v mnogih mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Drugi akterji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji, so še nevladne organizacije in organizacije, ki jih je ustanovila država. V primerjalni analizi je Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko zgled Hrvaški, Avstrija pa Sloveniji. Avstralija ima na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja podobne trende kot Slovenija, kljub svoji oddaljenosti in velikosti. Slovenija je na dobri poti v razvoju svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja. S sprejemom novega zakona in uredbe o njegovem izvajanju bo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji bolj podrobno in sistematično urejeno. Na mednarodni ravni je pravno področje mednarodnega razvojnega sodelovanja dobro urejeno z raznimi konvencijami, EU pravom in nezavezujočim "soft law".
Keywords: OZN, Ustanovna listina, trajnostni razvoj, razvojna pomoč, mednarodno sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 3344; Downloads: 128
Full text (1,18 MB) |
