41. Mobing na delovnem mestu s poudarkom na mobingu nad ženskamiAnja Markovič Krč, 2018 Abstract: Mobing na delovnem mestu je velik problem pri nas in drugod po svetu. Dlje časa trajajoče
trpinčenje ima lahko precej hude posledice na zdravje posameznika, na počutje ostale delovne
sredine, močan vpliv na učinkovitost zaposlenih in na zadnje na samo poslovno (ne)uspešnost
celotne organizacije. Trpinčenje na delovnem mestu nikakor ne sme biti prezrto, temveč ga je
potrebno obravnavati resno in proti njemu ustrezno ukrepati, dokler posledice niso še
nepopravljive.
Kljub dejstvu, da je mobing pogost pojav, je resničnost obstoja odvisna tudi od presoje
posameznika. Ljudje se vsakodnevno soočajo s stresnimi situacijami, se zapletajo v konflikte
in se spoprijemajo z manj prijetnimi pojavi, ki imajo slab vpliv na posameznikovo počutje,
samozavest ter psihično stabilnost. Ritem življenja postaja vedno bolj naporen, zato velikokrat
ne zdržimo vseh pritiskov, na dejanja okolice pa smo toliko bolj občutljivi. Presoja, ali smo v
situaciji res žrtev, ali je odziv okolice zgolj logična posledica našega ravnanja oz. narave dela,
je zato toliko težja. Velikokrat si na ta vprašanja sploh ne odgovarjamo in se zavestno ali
podzavestno raje postavimo v vlogo žrtve. Kljub navedenemu pa je na žalost še vedno
prevečkrat prisotno nadlegovanje in teroriziranje, ki ni zgolj plod naše domišljije, temveč kruta
realnost. Raziskava je pokazala, da je tretjina anketirancev že bila žrtev mobinga, skoraj
polovica njih pa je bila priča izvajanju mobinga nad drugimi, kar izraža zaskrbljujoče stanje.
Found in: osebi
Keywords: mobing, žrtev, delovno mesto, posledice, organizacija
Published: 25.05.2018; Views: 3359; Downloads: 204
 Fulltext (1,55 MB) |
42. |
43. |
44. |
45. |
46. Pravica do mednarodne zaščite v mednarodni in slovenski ureditviAnja Kovšca, 2016 Abstract: V diplomskem delu je predstavljena pravica do mednarodne zaščite in njena ureditev tako na mednarodni in evropski ravni,kot tudi skozi slovensko zakonodajo. Število oseb, ki so prisiljene zatočišče poiskati v drugi državi,se iz leta v leto povečuje; posledično se svet spopada z največjim številom prisilno razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Problem oseb, ki so prisiljene zbežati od doma zaradi preganjanja oziroma ker bi z vrnitvijo v izvorno državo bile soočene z utemeljenim tveganjem, da utrpijo resno škodo, je sicer opazen že skozi zgodovino. Kljub temu se prvi premiki v smeri nudenja mednarodne zaščite zgodijo šele po prvi svetovni vojni. Ključni trenutek sega v leto 1951, ko je bila sprejeta Konvencija o statusu beguncev, ki še vedno ostaja edini univerzalno zavezujoč predpis s področja mednarodne zaščite. Na tem področju aktivno deluje tudi EU, ki vzpostavlja minimalne standarde glede mednarodne zaščite. EU stremi k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema z enotnimi predpisi in postopki. Za uresničitev tega cilja so bile sprejete različne uredbe in direktive, kot so Dublinska uredba, uredba Eurodac, direktiva o pogojih za sprejem, direktiva o zahtevanih pogojih in direktiva o azilnih postopkih, ki zavezujejo tudi RS. Temeljni predpis, ki ureja področje mednarodne zaščite v RS predstavlja Zakon o mednarodni zaščiti, ki v slovenski pravni red vnaša ureditev EU. Prosilec za mednarodno zaščito lahko svojo pravico do mednarodne zaščite uveljavlja v postopku za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katerega mu je priznan status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
Found in: osebi
Keywords: pravica do mednarodne zaščite, evropski azilni sistem, Konvencija o statusu beguncev, priznanje mednarodne zaščite, status begunca, status subsidiarne zaščite
Published: 12.07.2018; Views: 2833; Downloads: 160
Fulltext (897,27 KB) |
47. Internet stvari skozi prizmo kibernetskih groženj sedanjosti in prihodnostiAnja Dular, 2017 Abstract: Povezava fizičnega in virtualnega sveta je danes nekaj običajnega. Razvoj informacijskokomunikacijskih
tehnologij ima v kibernetskem prostoru velik pomen tudi z varnostnega vidika, saj se le-ta s priklopom vsake nove naprave v omrežje zmanjšuje. Pojav interneta stvari število teh naprav enormno zvišuje, hkrati pa prinaša povsem nove dimenzije varnostnih tveganj. V diplomskem delu sem proučevala pojav interneta stvari v povezavi s
kibernetskimi grožnjami. Koncept interneta stvari in področja, kjer se ta pojavlja, vključno s kritično infrastrukturo, tehnologijo in tudi varnostimi tveganji, sem opisala v teoretičnem delu, kjer sem se hkrati navezala tudi na sam pomen kibernetskega prostora in groženj v njem, tako z vidika storilcev kot tudi motivov, metod in tehnik. Teoretični del sem podkrepila z intervjuji strokovnjakov z raziskovanega področja, kjer sem ugotavljala, kateri kibernetski napadi v povezavi z internetom stvari se že pojavljajo v sedanjosti in kaj lahko pričakujemo z motivi, posledicami in razsežnostmi v prihodnosti ter kateri so in bodo tisti najučinkovitejši
varnostni ukrepi.
Found in: osebi
Keywords: internet stvari, IOT, kibernetska kriminaliteta, kibernetski terorizem, kibernetsko bojevanje, grožnje, napadi, kritina infrastruktura, kibernetska varnost
Published: 24.08.2018; Views: 3740; Downloads: 240
Fulltext (1,89 MB) |
48. |
49. |
50. |
