Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Avtohtonost kot kriterij za status »narodne manjšine« in upravičenost do manjšinskih pravic : magistrsko delo
Armend Čadraki, 2023, master's thesis

Abstract: Po katastrofalnih posledicah 2. svetovne vojne si je mednarodna skupnost postavila cilj zagotoviti mir in preprečiti, da bi se vsesplošna morija ponovila v prihodnosti. Velika teža je bila dana človekovim pravicam in v sklopu tega tudi pravicam narodnih manjšin. Po novem razmejevanju držav je namreč veliko skupin evropskega prebivalstva prešlo pod suverenost različnih držav. Tako je bilo pravo manjšin v prvi vrsti namenjeno ohranitvi novih državnih meja. To je poskušalo doseči tako, da je zagotavljalo minimalni katalog manjšinskih pravic, ki naj bi preprečeval konflikte med narodnimi manjšinami in večinskim prebivalstvom držav. Ta katalog minimalnih pravic je bil namenjen zaščiti zgodovinskih oziroma avtohtonih narodnih manjšin. Zaradi različnih pojavnih oblik manjšin in različnih interesov držav je bilo težko sprejemati kakršnekoli jasne, pravno zadovoljive definicije, ki bi jasno označevale subjekte oziroma nosilce teh pravic. Kljub vsemu pa je mednarodna skupnost prišla do neke splošne definicije, ki je bila vsaj na načelni ravni nekako najbolj sprejemljiva. Nemčija je podala predlog, da bi morale biti narodne manjšine opredeljene kot ločene in drugačne skupine prebivalstva, ki so jasno definirane in avtohtone. Pri tem je izrazito pomembna vpeljava elementa avtohtonosti. Za subjekte manjšinskih pravic je namreč ravno element avtohtonosti tisti, od katerega je v večini primerov odvisno njihovo uživanje manjšinskih pravic. V zadnjih letih so vse glasnejše tudi zahteve po priznanju novodobnih manjšin, nastajajo pa tudi nekatere drugačne ideje, ki nasprotujejo stari ureditvi mednarodnega normativnega sistema. Z deskriptivno, analitično in metodo kompilacije bomo poskušali razjasniti pojem narodna manjšina in manjšinske pravice, v tem kontekstu bomo nato poskušali pojasniti pojem avtohtonost, za kar bomo uporabili metodo deskripcije ter metodo komparacije. Na koncu bomo s pomočjo induktivno deduktivne in analitične metode poskušali priti do ugotovitve, ali je res element avtohtonosti tisti, ki je pri manjšinski problematiki najpomembnejši, oziroma ali so avtohtone manjšine upravičeno tiste, ki jim je za ohranjanje mednarodnega miru potrebno posvečati največjo pozornost. Ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju pomembnosti zaščite narodnih manjšin ne le z vidika človekovih pravic, ampak tudi z vidika ohranjanja mednarodnega miru. Poleg tega ugotovitve v tem delu odpirajo vprašanja o učinkovitosti mednarodnega prava, pri čemer nakazujejo smernice za njegov nadaljnji razvoj.
Keywords: narodne manjšine, avtohtonost, manjšinske pravice, tradicionalne manjšine, novodobne manjšine
Published in ReVIS: 29.08.2023; Views: 687; Downloads: 53
.pdf Full text (1,15 MB)

2.
Predstavitev in analize sodbe ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi "Patria" : diplomsko delo
Armend Čadraki, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zadeva "Patria" je verjetno najbolj odmeven proces od osamosvojitve Slovenije. Za laično javnost predvsem zaradi obtoženega in kasneje tudi obsojenega prvaka takratne opozicije Janeza Janše, za strokovnjake pa predvsem zaradi njene vsebine in vpliva na takratne volitve in tako tudi na samodemokracijoin pravno državo v Sloveniji. Ustavno sodišče je organ sodne veje oblasti, ki se hierarhično nahaja najvišje v smislu varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin in pri varovanju ustavnosti in zakonitosti.Položaj ustavnega sodišča določa Ustava, njegovo delovanje in pristojnosti pa bolj podrobno ureja Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS). Poslovanje sodišča je urejeno s poslovnikom. Osebe, ki mislijo, da jim je bila kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina, imajo na voljo posebno pravno sredstvo, ki jim omogoča, da o tem, ali jim je bila dejansko kršena katera izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin, odloča Ustavno sodišče. To pravno sredstvo se imenuje ustavna pritožba. Ustavno sodišče zato nosi veliko odgovornost pri izdajanju sodb, saj vsaka sodba, ki jo sodišče izda, postane precedens, ki soustvarja sodno prakso. Pri tako občutljivih zadevah, kot je bila zadeva "Patria", pa je odgovornost in potreba po previdnosti Ustavnega sodišča pri izdaji sodbe še toliko večja. Ustavno sodišče je dne 20.04.2015 izdalo tri odločbe (Up-879/14, Up-883/14, Up-889/14), s katerimi je razveljavilo vse sodbe izdane od Vrhovnega do Okrajnega sodišča v zadevi "Patria" in zadeve dodelilo drugemu sodniku Okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje.
Published in ReVIS: 20.09.2018; Views: 3784; Downloads: 366
.pdf Full text (1000,89 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top