11. Vpliv mobilnika kot socialnega medija na mladostnikeJasmina Kolander, 2012 Abstract: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma
tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala
pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje
življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi
predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji
meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več
predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču,
danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila
socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr..
Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma
prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi
komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno
raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na
tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi
katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika
za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do
socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo
odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov
mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook
predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine.
Found in: osebi
Keywords: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook
Published: 26.07.2021; Views: 1453; Downloads: 77
 Fulltext (1,64 MB) |
12. Socialno podjetništvo kot možna oblika zaposlitveJasmina Smajić Šupuk, 2016 Abstract: V diplomski nalogi raziskujemo, črpamo znanje in informacije o vedno bolj zanimivi, zelo
dinamični in drugačni vrsti ekonomije, ki jo imenujemo socialno podjetništvo.
Skozi diplomsko nalogo se spoznamo s socialnim podjetništvom v Sloveniji in po svetu,
predvsem pa se fokusiramo na še dve državi v Evropski Uniji, Belgijo in Veliki Britanijo.
Raziščemo trg dela, zaposlitvene modele, spoznamo ranljive ciljne skupine in možnosti
financiranja socialnih podjetij. Ob tem teoretično opredelimo pravne vidike delovanja
socialnega podjetništva v Sloveniji. Empirični del diplomske naloge namenimo raziskovanju
treh podjetij, katerim je skupno to, da se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami, znotraj
svoje dejavnosti popravljajo kolesa in delujejo po načelih in vrednotah socialnega
podjetništva. Skozi diplomsko nalogo ugotovimo, da vsa tri podjetja delujejo po zakonskih
okvirjih, ki urejajo socialno podjetništvo v njihovi državi. Podjetja ponujajo različne modele
usposabljanja in zaposlovanja, zaposlujejo in usposabljajo različne vrste ranljivih ciljnih
skupin in se poslužujejo finančnih programov, ki jih nudi država. V raziskavi ugotovimo, da
je udejstvovanje v lokalni družbi takih podjetij možno a vendar ne izključujemo dejstva, da jim
za obstoj in širitev pomaga država s svojimi programi in podpornim okoljem in da je rast
tovrstnih podjetij počasnejša.
Found in: osebi
Keywords: socialno podjetništvo, ranljive skupine, zakonodaja, financiranje, trg dela, usposabljanje, kolesarstvo, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 829; Downloads: 56
Fulltext (1,04 MB) |
13. Motivacija študentov za študentsko deloJasmina Sulič, 2013 Abstract: Čas študija je pomembna prelomnica v življenju mladega človeka. To je obdobje, ko je
ekonomsko še vedno odvisen od staršev, vendar pa je to istočasno obdobje dozorevanja in
težnje po neodvisnosti in samostojnosti. Redni študij je v Sloveniji brezplačen. Poleg tega pa
lahko študenti koristijo kar nekaj socialnih transferov države, kot so štipendije,
subvencionirano bivanje, prehrana in prevoz, kar omili finančne obremenitve študentov in
njihovih staršev v času študija. Vendar pa so dohodki, ki jih študenti pridobijo s študentskim
delom, pomemben vir dodatnih sredstev za pokrivanje osnovnih ekonomskih potreb študentov
v času študija. Istočasno pa tudi krepijo njihov občutek samostojnosti in neodvisnosti, ter jim
nudijo možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj ter oblikovanje kompetenc in
osebnostnih lastnosti in s tem postopen prehod na trg dela. To so tudi ugotovitve kvalitativne
raziskave, ki smo jo izvedli v okviru diplomske naloge. Interpretacija rezultatov nam je jasno
pokazala, da na obseg študentskega dela, poleg dohodka od opravljanja študentskega dela,
pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so pridobivanje novih izkušenj, znanj,
oblikovanje kompetenc, spoznavanje pričakovanja delodajalcev in na sploh vpogled študentov
v svet dela, čeprav večina ne opravlja študentskega dela v smeri študija. Po sprejetju Zakona o
uravnoteženju javnih financ, ki je spremil obračun koncesijske dajatve, je obseg študentskega
občutno upadel, kar je imelo velik vpliv na ekonomski položaj študentov, prav tako pa tudi na
možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj in kompetenc, kar jim bo kasneje, kot mladim
diplomantom zmanjšalo konkurenčnost na trgu dela in s tem zaposljivost. Zato smo oblikovali
priporočila za zakonodajalce in delodajalce, s katerimi bi študentom omogočili opravljanje
študentskega dela v smeri študija in pridobivanje referenc, ki bi se jih kot mladi diplomanti
lahko poslužili pri iskanju zaposlitve.
Found in: osebi
Keywords: študentsko delo, neodvisnost, samostojnost, delovne izkušnje, znanja, kompetence
Published: 29.07.2021; Views: 1116; Downloads: 88
Fulltext (1,09 MB) |
14. Strategija validacije pri zagotavljanju kakovosti gama spektrometrijskih meritevJasmina Žnideršič, 2015 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Radiokemijski laboratorij v Nuklearni elektrarni Krško deluje v okviru kemijske službe, ki spada pod tehnično operativo. Naloge laboratorija so meritve radioaktivnosti v vzorcih različnih sistemov elektrarne in v vzorcih, ki se izpuščajo v reko Savo ter v ozračje. Prav na podlagi teh meritev ima laboratorij akreditirano metodo gama spektrometrije po standardu ISO/IEC 17025. Dokumentirani sistem politike kakovosti zavezuje najvišje vodstvo organizacije o ravni kakovosti storitev, kjer poleg ciljev in načinov vrednot enja učinkovitosti, odgovornosti, zahtevah in zavezanostjo k usposabljanju ter stalnim izboljšavam, opredeljuje tudi oceno negotovosti meritev . Slednje pa je potrebno dokazati s primerno strategijo validacije parametrov, ki vplivajo na merilno nego tovost merjenja z metodo gama spektrometrije. Namen: Cilj raziskave je razviti postopek validacije, ki bo potrje val , da analitična metoda gama spektrometrije daje točne, natančne in ponovljive rezultate, ki ustrezajo vnaprej postavljenim kriterijem. Gre z a pridobitev generičnega postopka, ki se bo v prihodnje uporabljal oz. izvajal v primeru sprememb v procesu gama spektrometrije. V sklopu strategije validacije so na vseh štirih gama detektorjih raziskane minimalna detekcijska aktivnost, točnost in ponovlj ivost ter obnovljivost in robustnost meritev. Metoda: Raziskavi minimalne detekcijske aktivnosti ter točnosti in ponovljivosti meritev sta ovrednoteni s t - testom, raziskava obnovljivosti meritev z metodo analize varianc in raziskava robustnosti s F - testom . Pri vseh štirih raziskavah so bili uporabljeni rezultati merjenja kontrolnih standardov, pripravljeni iz certificiranega referenčnega materiala. Rezultati: Statistični testi so dokazali, da metoda gama spektroskopije daje točne, ponovljive in robustne re zultate ter ustreza namenu uporabe. Z raziskavo obnovljivosti pa je bilo dokazano, da med štirimi detektorji ne obstajajo statistično značilne razlike. Organizacija: V organizaciji se prepleta več ključnih področjih: politika jedrske varnosti, stalne izbol jšave, upravljanje s človeškimi viri, varnostjo in zdravjem pri delu, upravljanje nadzora konfiguracije, radiološke zaščite in emisij, okoljske politike in politike kakovosti. Pri politiki emisij in okoljski politiki sodeluje tudi Radiokemijski laboratorij . Z nenehnim uvajanjem izboljšav ter vzdrževanjem sistema vodenja kakovosti zagotavlja uporabo ustrezno validiranih analitičnih metod ter točnost meritev emisij oz. izpustov v okolje. Družba: Rezultati raziskave, ki potrjujejo točnost, natančnost in ponovl jivost meritev izpustov v okolje, vsekakor predstavljajo družbi večje zaupanje v laboratorij, s tem pa tudi v samo organizacijo. Originalnost /nadaljnje raziskovanje : V raziskavi so bili upoštevani vsi pomembni parametri, ki vplivajo na točnost, natančnost in ponovljivost meritev in posledično tudi na oceno merilne negotovosti. V prihodnje pa je pomembno vsakršno spremembo v opremi ali postopku analize raziskati in po potrebi strategijo validacije nadgraditi. Sam načrt spremljanja učinkovitosti strategije va lidacije je definiran po principu Plan - Do - Check - Act kroga. Omejitve: Omejitev v raziskavi ni bilo.
Found in: osebi
Keywords: validacija, zagotavljanje kakovosti, nadzor kakovosti, merilna negotovost, ISO/IEC 17025, gama spektrometrija, radiokemijski laboratorij, jedrska elektrarna
Published: 19.08.2021; Views: 1598; Downloads: 45
Fulltext (1,20 MB) |
15. |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |
