Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga Evropske unije pri odpravljanju prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah : magistrsko delo
Luka Miladinović, 2025, master's thesis

Abstract: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Keywords: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 363; Downloads: 10
.pdf Full text (1,64 MB)

2.
Varstvo narodnih manjšin v evropskem pravu : diplomsko delo
Luka Miladinović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po svoji narodni, verski, kulturni ali kakšni drugi identiteti. Zaradi specifičnosti posameznih narodnih manjšin in različnih pogledov držav na njih še danes nimamo opredeljenega pojma narodnih manjšin. Ker so pripadniki manjšin nasproti večinskemu prebivalstvu navadno v šibkejšem položaju, so jim zagotovljene posebne manjšinske pravice. Z zgodovinsko metodo je bil preučen razvoj varstva narodnih manjšin. Opravljena je bila analiza mednarodnih dokumentov, ki dajejo pripadnikom manjšin nekatere manjšinske pravice, s katerimi se skuša zagotoviti enakopravnost. Nov sistem varstva narodnih manjšin v Evropi se je razvil znotraj Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi Evropske unije v manjši meri. Zanimalo nas je, ali se obseg varstva narodnih manjšin v mednarodnih dokumentih veča. Še vedno je položaj manjšin odvisen predvsem od držav, v katerih živijo. Norme, ki zagotavljajo pravice narodnim manjšinam, so še vedno zelo ohlapne. Državam omogočajo veliko svobode pri interpretaciji. Predvsem ni norm, ki bi države zavezovale za aktivno ravnanje v smislu zagotavljanja pravic. Mehanizmi mednarodnih organizacij nimajo take moči, da bi dosledno zagotavljali nadzor nad izvajanjem določb. Države so na razpotju med zagotavljanjem strpnosti in raznolikosti ali pa vračanjem v zgodovino.
Keywords: narodne manjšine, manjšinsko varstvo, človekove pravice, diskriminacija, Svet Evrope
Published in ReVIS: 06.01.2021; Views: 2972; Downloads: 157
.pdf Full text (565,28 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top