Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Evropsko Sodišče pravice v Luksemburgu
Maša Pikon, 2019

Abstract: Sodišče Evropske unije je sodni organ Evropske unije in eden izmed najbolj zaslužnih organov za poglobljeno integracijo omenjene mednarodne organizacije. Sestavljen je iz 28 sodnikov, torej toliko kolikor ima Evropska unija držav članic. Po izstopu Velike Britanije bo en sodnik manj. Njegov sedež je v Luxembourgu. Ustanovljen je bil leta 1952 s Pariško pogodbo. Ima številne pristojnosti. Odloča o tožbah zaradi neizpolnitve obveznosti, tožbah proti institucijam EU, najbolj pomembna je pristojnost odločanja v predhodnem postopku odločanja po 267. členu PDEU, saj ima s tem postopkom sodni monopol nad uporabo in razlago prava EU. Vse možne oblike postopkov pred Sodiščem natančno obrazložim. Na drugi stopnji pa odloča o pritožbah zoper sodne odločbe Splošnega sodišča. Poleg pisnega in ustnega dela Sodišča nakažem še težave, s katerimi se je in s katerimi se še danes sooča. Izpostavila sem tri najbolj znane: dolgotrajnost predhodnega postopka in možne rešitve, neizvrševanje sodb ter še vedno oddaljen pristop Evropske unije k Evropski konvenciji človekovih pravic. Evropska unija se je z Lizbonsko pogodbo, ki je leta 2009 stopila v veljavo, pravno zavezala k pristopu omenjene konvencije, a kdaj natančno bo do tega prišlo je težko napovedati.
Found in: osebi
Published: 18.09.2019; Views: 2225; Downloads: 162
.pdf Fulltext (718,14 KB)

2.
Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike Slovenije
Maša Pikon, 2023

Abstract: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Found in: osebi
Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Published: 27.06.2023; Views: 437; Downloads: 67
.pdf Fulltext (807,64 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top