101. |
102. Kazenska odgovornost delodajalca v primeru poškodbe pri deluMaja Ptičar, 2019 Abstract: Pomembni vrednoti, tako delodajalcev kot tudi zaposlenih, sta zdravje in varnost vseh zaposlenih. Brez spoštovanja teh vrednot je namreč težko pričakovati uspešno delovanje podjetja. Vsaka nezgoda ima svoj vzrok, ki je sestavljen iz več dejavnikov. Najdemo jih v človeku in v delovni okolici, v splošnem pa razlikujemo dve vrsti vzrokov, in sicer objektivne (materialne) in subjektivne (človeške). Da bi se število nezgod v največji možni meri zmanjšalo, ima delodajalec številne obveznosti za zagotovitev varnega in zdravega dela. Delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja je zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Vse pravice in obveznosti, tako delodajalca kot tudi delavca, so jasno opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih in v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. V magistrskem delu nas je zanimala odgovornost delodajalca za poškodbo in škodo, ki jo je delavec utrpel zaradi poškodbe na samem delovnem mestu ali v povezavi s samim delom. Pri tem ločimo odškodninsko in kazensko odgovornost. Za nastanek odgovornosti morajo biti izpolnjene splošne predpostavke civilnega delikta (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda). Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru najprej ugotoviti, ali se je delavec poškodoval pri delu ali v zvezi z delom in ali so podani pogoji za subjektivno ali objektivno odgovornost. Posebno področje, s katerim smo se ukvarjali v magistrskem delu, je kazenska odgovornost. Kazenska odgovornost delodajalca zaradi ogrožanja varnosti pri delu je opredeljena v KZ-1, 201. členu. V magistrskem delu smo natančneje analizirali kazenskopravno varstvo pravic delavcev glede na določila kazenske zakonodaje.
Found in: osebi
Published: 25.07.2019; Views: 2531; Downloads: 248
 Fulltext (922,17 KB) |
103. |
104. |
105. |
106. |
107. |
108. |
109. |
110. Zakonska zveza in zunajzakonska skupnost skozi časMaja Lenard, 2019 Abstract: Diplomsko delo spremlja zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost v njunem razvoju skozi zgodovino in s tem ugotavlja problematiko obeh v različnih obdobjih. V zgodnjih obdobjih se je zakonska zveza soočala predvsem z neenakostjo zakoncev ter družbeno razslojenostjo. Zunajzakonska skupnost se je pojavila veliko kasneje, ko je bila zakonska zveza že precej dodelana, težavo pa sta predstavljala njeno zavračanje ter slabši položaj zunajzakonskih otrok. V naši trenutni zakonodaji sta oba instituta natančno določena in izenačena, drugačne ureditve pa se ne pričakuje še nekaj časa. Diplomsko delo si pri opisu razvoja skozi čas pomaga s strokovno literaturo s področja zgodovine, s pomočjo analize statističnih podatkov pa nato opredeli trende in tendence v zadnjih letih. Na koncu na osnovi trenutne zakonodaje opiše tudi pravno ureditev obeh institutov v Sloveniji in v nekaterih evropskih državah. Z uporabo primerjalnopravne analize ugotovimo, da so nekatere države zunajzakonski skupnosti naklonjene bolj kot druge. Razvoj institutov je predstavljen zaradi lažjega razumevanja pravne ureditve danes. Število zakonskih zvez se je v zadnjih letih ustalilo, število zunajzakonskih skupnosti pa strmo narašča. Poleg tega narašča število razvez, viša pa se starost zakoncev pri sklenitvi prve zakonske zveze.
Found in: osebi
Published: 03.09.2019; Views: 2682; Downloads: 208
Fulltext (421,48 KB) |
