11. |
12. Landtová kot sodba ultra vires. Kaj to pomeni za načelo primarnosti?Monika Dočkalová, 2017 Abstract: Tako kot se razvija in spreminja Evropska Unija, se tudi razvija in spreminja njen pravni red. Razmerje med pravnim redom Evropske unije in pravnimi redi držav članic ureja načelo primarnosti. To načelo ureja situacije, ko sta ta dva pravna reda v konfliktu in razrešuje vprašanje, katero pravo naj se uporabi pri njihovem vzajemnem nasprotovanju. Preko judikature Sodišča Evropske unije se je oblikovalo stališče, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom. Ob tem se moramo zavedati, da EU deluje v obsegu prenesenih pristojnosti in v primeru, da je pravni akt zunaj tega okvirja, mu ne moremo dati prednosti. V primeru konflikta ali celo kršitve načela primarnosti ni nobene nadrejene instance ali razsodnika, ki bi lahko natančno določil katero pravo naj uporabimo, upoštevajoč dejstvo, da sta ta dva pravna reda v heterarhičnem razmerju. Zadeva C-399/09 M. Landtová proti ČSSZ oz. posledice le-te je tipičen primer nasprotovanja teh dveh pravnih redov in označba sodbe kot "ultra vire" s strani Ustavnega sodišča ČR to zelo jasno dokazuje. V tej nalogi poleg podrobne analize celotnega problema preučujem in predstavljam agumente za in nasprotne argumente v zvezi z ravnanjem Ustavnega sodišča. Argumenti bodo preučeni na podlagi odločitev tako Ustavnega sodišča ČR kot tudi na podlagi odločitev Vrhovnega upravnega sodišča in navsezadnje na podlagi številnih mnenj in komentarjev s strani čeških in tujih pravnih strokovnjakov. Ob tem velja poudariti, da celoten problem ne zajema samo omenjenega primera ge. Landtové, ampak celo vrsto primerov, ki so se začeli pojavljati po razpadu takratne Češko-slovaške federativne republike ter pri uporabi Pogodbe med Češko in Slovaško republiko o socialni varnosti.
Found in: osebi
Keywords: pravni postopek, socialna varnost, Evropska unija, Češka, Slovaška, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 4351; Downloads: 160
 Fulltext (1,13 MB) |
13. Primerjava organizacije in nalog policije v Republiki Sloveniji in NemčijiMonika Škof, 2016 Abstract: Predmet diplomskega dela je primerjava organiziranosti in nalog policije v Republiki Sloveniji in Nemčiji. Skozi nalogo primerjamo nastanek in razvoj policij obeh držav ter njuno organiziranost danes. V prvem delu najprej poskusimo razumeti temelje za različno organizacijo, ki se kažejo že v drugačni obliki državne ureditve Slovenije in Nemčije. Za lažje razumevanje je treba poznati oblike držav in državne organizacije, moramo pa tudi razumeti, da se razlike pojavijo že zaradi same velikosti primerjanih držav. Nemčija je federativna država, kar pomeni, da je razdeljena na več manjših držav, imenovanih dežele. Prav iz tu pa izvira prva pomembna razlika - policija je organizirana na dveh ravneh, deželni in federativni. Deželna policija lahko deluje samo na območju svoje dežele, med tem ko zvezna policija opravlja naloge na območju federacije. V Sloveniji imamo enotno policijo, ki deluje na celotnem državnem ozemlju. V drugem delu pa na podlagi trenutne zakonske ureditve primerjamo podrobno organizacijo obeh policij in naloge vseh posameznih enot, ki so organizirane znotraj nemške in slovenske policije.
Found in: osebi
Keywords: policija, Nemčija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 3201; Downloads: 238
Fulltext (953,76 KB) |
14. |
15. |
16. |
17. Delavski odkupi v slovenskem pravnem reduMonika Iršič, 2019 Abstract: Delo skozi stopnje intenzivnosti prikazuje možnosti vključevanja delavcev v poslovanje vse od klasičnega delovnega razmerja, pri katerem lahko pridobijo pretežno od delodajalca odvisne dispozitivne možnosti sodelovanja tako pri upravljavski kot pri finančni participaciji, skozi prednosti lastništva deleža družbe, v kateri so zaposleni, ki jim v sorazmerju z obsegom kapitalske udeležbe prinaša članske ter z njimi upravljavske in premoženjske pravice, ter končno do posebne pravne osebe delavske zadruge, ki delavcem omogoča največ pravic, ki jih lahko uresničujejo z delom. Ravno na podlagi tovrstnega spoznanja je tem pravnim osebam v delu namenjenega več poudarka, kar skupaj na podlagi uporabljene zgodovinske metode, analitične metode, komparativne metode, metode deskripcije, metode kompilacije, induktivno-deduktivne metode in aksiološke metode privede do naslova predmetnega dela. Delavski odkupi pravzaprav predstavljajo sredstvo za dosego delavcem najbolj ugodnega obstoječega delovnega razmerja, ki jim za razliko od na enak način doseženega klasičnega "solastništva" družbe omogoča posredni položaj delničarjev preko delavske zadruge, ki jo demokratično upravljajo in v okviru katere si na enak način delijo dobiček. Namen in cilj predmetnega dela sta torej predstaviti zakonsko urejene možnosti, ki v okviru klasičnega delovnega razmerja delavcem zagotavljajo participacijske pravice, poudariti, da imajo delavci že v obstoječem (slovenskem) pravnem redu lahko drugačen položaj, ki jim na podlagi notranjega lastništva zagotavlja več pravic od klasičnega delovnega razmerja, predstaviti pot do alternativne oblike delavčevega položaja, vzpostavljene preko delavskih odkupov, in nenazadnje izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, ki bi vzpodbujala delavske odkupe, ki bi bili opravljeni predvsem preko delavske zadruge. Ravno poudarjanje te potrebe predstavlja rezultat tega dela.
Found in: osebi
Keywords: delavski odkup, pravice delavcev, delavska zadruga, delavsko delničarstvo
Published: 07.01.2020; Views: 2234; Downloads: 157
Fulltext (1,22 MB) |
18. |
19. |
20. |
