Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Tema diplomske naloge je uporaba lokalno pridelane hrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, in sicer v vrtcih. Namen naloge je raziskati področje prehrane predšolskih otrok, saj mlajši otroci oziroma otroci v fazi odraščanja potrebujejo čim bolj kakovostno, uravnoteženo in zdravo hrano, ki je izrednega pomena za njihov razvoj. Teoretični del naloge zajema pregled problematike. Najprej je predstavljena oziroma opredeljena zdrava – uravnotežena hrana, nato zdrava prehrana otrok, kjer je prikazano, kakšna mora biti prehrana otroka in zakaj je pravilna prehrana tako pomembna za otroke v dobi odraščanja. Iz tega razloga se prehranjevanje otrok spremlja na nivoju države, ki narekuje razne prehranske direktive. Prehrana in prehranjevalne navade so namreč v obdobju otroštva zelo pomembne, saj vplivajo tudi na kasnejša obdobja v življenju. V ta namen so nadalje opisani sam pomen lokalne hrane in njene glavne prednosti ter stanje lokalnih pridelovalcev pri nas. Na koncu sledi še poglavje, v katerem so zajete posledice nezdravega prehranjevanja in s tem pogojene težave, ki jih povzroči neustrezno prehranjevanje že v otroški dobi. Empirični del diplomske naloge zajema kvalitativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo intervjujev želela ugotoviti, ali v slovenskih vrtcih, natančneje v vrtcih na območju južne Primorske, uporabljajo lokalno pridelano hrano, s kakšnimi problemi se soočajo pri nabavi lokalne hrane in ne nazadnje, ali je v Sloveniji dovolj lokalnih pridelovalcev, ki bi priskrbeli zadostno količino živil. Moje zanimanje je bilo usmerjeno tudi na starše otrok, in sicer v smislu sprejemanja/zavračanja lokalnih pridelkov ter njihovih navad v domačem gospodinjstvu.
Found in: osebi
Keywords: vrtci, zdrava hrana, prehrana otrok, lokalno pridelana hrana, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 846; Downloads: 96
Fulltext (1,02 MB)

Abstract: Problematika kršenja človekovih pravic nas spremlja že skozi zgodovino. Poleg pravic pa imajo ljudje tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic. Velikokrat so nam pravice kršene – predstavitev institucije, kot je Varuh človekovih pravic, je smiselno obravnavati v obliki diplomskega dela, saj nas poznavanje različnih prijemov ščiti, ko ostanemo nemočni in velikokrat brez potrebnega osnovnega znanja kako pristopiti pred državo ali sodstvo. Letno poročilo Varuha poroča o velikem številu kršitev na različnih področjih, kjer se srečuje z obupanimi ljudmi, ki trdijo, da državni organ krši njihove človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub varovalnim mehanizmom za zmanjšanje kršitev in ozaveščanje o pravicah in dolžnostih statistika kaže o določenem številu upravičenih pobud državljanov. Prvi sklop predstavlja teoretični del, ki sem ga razčlenila na šest poglavij. Prvo je splošni opis pravic in svoboščin človekova in državljana. Sledi poglavje, ki opisuje razvoj varuha človekovih pravic skozi zgodovino, v tretjem poglavju sledi postavitev človekove pravice v slovenski ustavni sistem. Četrto poglavje predstavlja institucijo varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Peto poglavje je namenjeno delu varuha in področja katera pokriva. Šesto poglavje pa ponazarja kakšen je postopek izpolnjevanja obrazca za oddajo pobude Varuhu. Drugi sklop je namenjen empiričnemu delu, kjer s kvantitativno metodo že obstoječe reprezentativne ankete odgovorim na zastavljene hipoteze. Na koncu sledi razprava, kjer sem predstavila ugotovitve na podlagi javnomnenjske raziskave in podala kritično mišljenje.
Found in: osebi
Keywords: človekove pravice, ustava, javne institucije, varuh človekovih pravic, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 862; Downloads: 88
Fulltext (2,01 MB)

Abstract: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH), ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev. V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost. S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo, da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo. Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH. Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje respondentov fokusnih skupin.
Found in: osebi
Keywords: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 906; Downloads: 82
Fulltext (1,34 MB)

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije. V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo usmerjamo k zastavljeni temi. Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije. Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije. V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje. S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske aktivne politike zaposlovanja.
Found in: osebi
Keywords: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 987; Downloads: 100
Fulltext (2,45 MB)

Abstract: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v poslovnem svetu od moških.
Found in: osebi
Keywords: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 1139; Downloads: 94
Fulltext (1,91 MB)