1. |
2. Vloga gradbenega dnevnika in popisa del v gradbeni pogodbiNina Podobnik, 2023 Abstract: Gradbena pogodba je zelo kompleksna pogodba, saj gre običajno za velike pogodbene vrednosti, izvajanje del poteka v daljšem časovnem obdobju, pri gradnji pa do nesporazumov in napak, ki se odkrijejo bodisi že med samo gradnjo bodisi šele po zaključku del. Na začetku zaključnega dela smo uporabili deskriptivno, analitično, komparativno in aksiološko metodo. Nato smo v empiričnem delu uporabili aksiološko in induktivno-deduktivno metodo, ključne ugotovitve pa strnili s sintetično metodo. Rezultat magistrskega dela je dognanje, kako pomembno vlogo imata popis del in gradbeni dnevnik v gradbeni pogodbi. Iz tega dognanja sledijo priporočila pogodbenim strankam, kakšne določbe naj gradbena pogodba vsebuje in na kaj naj bodo pri sklepanju gradbenih pogodb posebej pozorne, ter splošno opozorilo na stopnjo doslednosti pri vodenju evidenc. Cilj je s takšnimi priporočili in opozorili podati rešitve, ki bi lahko pripomogle k zmanjšanju števila sporov na tem področju. Ker magistrsko delo zajema tudi priporočila glede ravnanja, ki se navezujejo na ukrepe vlade in na Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, prav tako pa v njem opozarjamo pogodbene stranke, na kaj je treba biti pozoren pri spremembi roka, ki bo posledica stanja, v katerem smo se znašli zaradi razglasitve epidemije in sprejetja številnih ukrepov, se bistveno razlikuje od dosedanjih raziskav. Dve bistveni ugotovitvi, do katerih pridemo sta, da vodenje gradbenega dnevnika predstavlja ključni dokaz v sporih, enako pa velja tudi za kvalitetno pripravljen popis del. Obe vrsti dokumentacije imata pomembno vlogo pri pogodbenem roku in ceni, na sam predmet pogodbe pa neposredno ne vplivata.
Found in: osebi
Keywords: bistvena sestavina, rok, cena, popis del, gradbeni dnevnik
Published: 19.09.2023; Views: 307; Downloads: 17
 Fulltext (1,17 MB) |
3. Postopek in bistvene, kogentne prvine v zvezi z ustanovitvijo d.o.o. ter subjektov podjetnikov posameznikovNina Podobnik, 2017 Abstract: Marsikateri posameznik se na začetku svoje podjetniške poti sreča z vprašanjem, katero pravnoorganizacijsko obliko izbrati za ustanovitev gospodarske družbe. Odločitev je precej lažja, če poznamo prednosti in slabosti oblik, med katerimi se odločamo,potek ustanovitve, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za ustanovitev, in morebitne stroške, ki nastanejo pri ustanavljanju. Na odločitev o temi diplomskega dela je vplivalo dejstvo, da imamo v družini tako samostojnega podjetnika kot tudi družbo z omejeno odgovornostjo, zato sem želela izvedeti več o eni in drugi obliki poslovanja oziroma o pozitivnih in negativnih plateh obeh oblik. Že v času študija sem dobila veliko informacij o samem delovanju družbe z omejeno odgovornostjo in samostojnega podjetnika posameznika, ki pa sem jih želela še dopolniti, predvsem na področju ustanovitve obeh, ter z opredelitvijo pomembnih razlik med njima. Po tehtnem premisleku in pomoči mentorja sem se odločila za naslov Postopek in bistvene, kogentne prvine v zvezi z ustanovitvijo d.o.o. ter subjektov podjetnikov posameznikov.Tema je v današnjih gospodarskih razmerah zelo aktualna, saj vsakdo želi z opravljanjem dejavnosti priti do čim višjega dohodka, hkrati pa imeti čim manj stroškov, plačati čim manj davkov in se izogniti odgovornosti z lastnim premoženjem. Pomen s.p. in d.o.o. je za gospodarstvo zelo velik, saj posamezniki z ustanavljanjem podjetij rešujejo pereč problem brezposelnosti, kateremu smo priča v trenutni gospodarski krizi.
Found in: osebi
Published: 13.09.2019; Views: 1641; Downloads: 117
Fulltext (584,18 KB) |
4. Pogajanja v odnosu do ostalih sredstev mirnega reševanja sporovNina Podobnik, 2021 Abstract: Skozi zgodovino so nerazrešena sporna vprašanja vedno vodila v konflikte. Do sporov in vojn v mednarodnem okolju prihaja še danes, kar negativno vpliva na mednarodno skupnost, zato je ključnega pomena, da se zagotovita varnost in mir, ki sta osnovni človekovi potrebi. Z razvojem mednarodnega prava se je pojavila težnja, naj se spori rešujejo miroljubno, ta težnja je prerasla v dolžnost, kar je vodilo do načela nedopustne uporabe sile ali groženj. V obvarovanju bodočih rodov pred vojnami in zagotavljanju prijateljskih odnosov med državami je bila leta 1945 ustanovljena Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, ki v 33. členu določa, naj se spori razrešujejo z uporabo diplomatskih sredstev, med katera sodijo pogajanja, posredovanje, preiskava in sprava, ali pravnih sredstev arbitraže ter Meddržavnega sodišča. Reševanje ali preprečevanje sporov lahko poteka z uporabo posameznega sredstva, možna pa je tudi njihova kombinacija. Da bi obveza reševanja sporov z naštetimi sredstvi živela tudi v praksi, je dolžnost držav, da se sporazumno dogovorijo o tem, katero sredstvo bodo uporabile. Naloga obravnava pogajanja, ki so primarna in najpogosteje uporabljena dejavnost diplomacije, so široko uporabljeno sredstvo in sestavni del vseh drugih načinov reševanja sporov. Predstavljajo pa tudi izhodišče ali celo pogoj za uporabo drugih sredstev mirnega reševanja sporov. Namen naloge je podrobneje predstaviti pogajanja, saj se vlogi in pomenu pogajanj v zunanji politiki majhnih držav, kot je Slovenija, še vedno posveča premalo pozornosti
Found in: osebi
Keywords: mednarodni spor, mirno reševanje sporov, pogajanja, arbitraža, arbitražni sporazum
Published: 27.07.2021; Views: 1354; Downloads: 141
Fulltext (1,58 MB) |
