Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Miselne napake odraslih otrok alkoholikov
Martina Perko, 2019

Abstract: V Sloveniji je prekomerno uživanje alkohola razširjeno med vsemi generacijami, predvsem zato, ker je družbeno sprejemljivo. Odrasli otroci alkoholikov na svojih ramenih nosijo patologijo primarnih družin in ne morejo izstopiti iz začaranega kroga trpljenja. Vzdušje, ki preveva družino, kjer se prekomerno uživa alkohol, je pogosto prežeto s skrbjo, krivdo, strahom, sramom, ponižanjem, negotovostjo, žalostjo, osamljenostjo, jezo, užaljenostjo, konfliktom, agresijo, stresom, vse to pa slabo vpliva na razvoj otrok.in na razbitost vlog v družini. Otroci pogosto igrajo vlogo odraslih in so starši svojim lastnim staršem. Ti otroci so čustveno preobremenjeni, prikrajšani za brezskrbno mladost. Vse omenjeno običajno vodi do številnih patologij pri odraslih otrocih alkoholikov in s tem povezanih miselnih napak. V nalogi smo raziskali vpliv miselnih napak na razmišljanje in vedenje odraslih otrok alkoholikov s pomočjo analize dnevnikov, ki jih pišejo v sklopu terapije kot terapevtsko sredstvo. V raziskavo je bilo vključenih 11 respondentov, odraslih otrok alkoholikov, starih od 27 do 51 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem po socialno- -andragoški metodi za ljudi v stiski. Rezultati so pokazali, da se pri vseh sodelujočih pojavljajo miselne napake, najpogosteje etiketiranje in posploševanje. Od 11-ih udeležencev se pri 9-ih pojavlja več miselnih napak hkrati. Miselne napake jim tudi preprečujejo zavedanje lastnih potreb in mej.
Found in: osebi
Keywords: odrasli otroci alkoholikov, alkoholizem, miselne napake, avtomatske misli, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 310; Downloads: 23
.pdf Fulltext (643,54 KB)

2.
Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligence
Primož Rakovec, 2015

Abstract: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju. V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev.
Found in: osebi
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca
Published: 28.07.2021; Views: 363; Downloads: 25
.pdf Fulltext (893,75 KB)

3.
Čustvena preobremenjenost psihosocialnih pomočnikov beguncem
Tina Velišček, 2017

Abstract: Psihosocialni pomočniki beguncem so zaradi zahtevnosti, kaotičnosti in specifike dela vsakodnevno izpostavljeni stresu in obremenjenosti na delovnem mestu. Soočanje s travmami beguncev od njih terja veliko energije, zato so pogosto čustveno preobremenjeni oziroma izgorevajo. Njihova čustvena preobremenjenost predstavlja problem, ki mu bo v prihodnosti potrebno posvetiti veliko pozornosti. Od zdravja in dobrega počutja psihosocialnih pomočnikov je namreč odvisna kakovost opravljanja njihovega dela, saj negativnih posledic preobremenjenosti ne občutijo samo oni, ampak tudi njihovi uporabniki. Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja področje čustvene preobremenjenosti in preučuje pojavnost znakov pri psihosocialnih pomočnikih, pri čemer se osredotoča na delo z begunci. Vključuje tudi razmišljanje o tem, kako se s čustveno preobremenjenostjo soočati in kako jo preprečevati. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo prisotnost znakov čustvene preobremenjenosti pri psihosocialnih pomočnikih beguncem ter preučujemo vlogo organizacije v preprečevanju le-te. Odkrivamo tudi, v kolikšni meri psihosocialni pomočniki beguncem znake preobremenjenosti prepoznavajo, na kakšne načine se z njo soočajo in s kom se o njej najpogosteje pogovarjajo. Ugotovili smo, da večina psihosocialnih pomočnikov beguncem ne kaže zaskrbljujočih znakov čustvene preobremenjenosti oziroma izgorevanja. Ti se sicer pojavljajo, a pri večini redko. Kljub temu da jih ustrezne organizacije v veliki meri seznanjajo z možnostjo čustvene preobremenjenosti in jih izobražujejo o načinih, kako jo preprečevati in se z njo spopadati, je psihosocialni pomočniki beguncem velikokrat ne zaznavajo. S čustveno preobremenjenostjo se soočajo na različne načine, le redko pa poiščejo strokovno pomoč. Pri spopadanju z njo najpogosteje poiščejo pomoč in podporo pri prijateljih in pri svojem mentorju oziroma sodelavcih. Dokazali smo tudi pomembno vlogo organizacije, za katero psihosocialni pomočniki beguncem delajo. Tisti, ki so deležni pomoči in podpore organizacije, kažejo manj znakov čustvene preobremenjenosti kot tisti, ki pomoči niso deležni. Ugotovitve raziskave lahko služijo ozaveščanju o problematiki čustvene preobremenjenosti in izčrpanosti. Obenem so lahko vodilo posameznim psihosocialnim pomočnikom beguncem in organizacijam, v katerih ti delajo, kako se z njo soočati. Nekaterih stisk in težav, ki jih povzroča situacija, v kateri so begunci, ni mogoče popolnoma odpraviti. Breme, ki ga psihosocialni pomočniki beguncem nosijo, pa lahko ublažimo z uporabo ukrepov na individualni ravni in ravni organizacije.
Found in: osebi
Keywords: psihosocialni pomočniki, begunci, čustvena preobremenjenost, izgorelost, magistrske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 302; Downloads: 0

4.
Vpliv notranjega dialoga na agresivno vožnjo voznikov avtomobilov
Primož Rakovec, 2018

Abstract: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, kako sta povezana notranji dialog in agresivna vožnja. Predpostavili smo, da: (1) se voznik v času vožnje zaveda notranjega dialoga, (2) bo notranji dialog agresivnega voznika negativen, (3) da negativen notranji dialog povečuje agresivno vožnjo voznikov avtomobilov. Z namenom odgovoriti na zastavljeno vprašanje in preveriti predpostavke v disertaciji opišemo različne teorije agresivnega vedenja in notranjega dialoga, dejavnike vpliva in razlike v pojavnosti obeh konstruktov. V nadaljevanju notranji dialog in agresivno vožnjo povežemo in predstavimo v teoretičnem modelu vpliva notranjega dialoga na agresivno vožnjo. Povezanost notranjega dialoga in agresivne vožnje preverimo tudi s pomočjo raziskave na vzorcu populacije 727 slovenskih voznic in voznikov. V raziskavo, ki združuje kvantitativne in kvalitativne metode, smo vključili tudi eksperiment z uporabo simulatorja vožnje in polstrukturirani intervju. Namen slednjega je bil pridobiti še bolj poglobljen opis notranje izkušnje voznika v času vožnje. Izsledki raziskave pokažejo, da se voznice in vozniki v veliki meri zavedajo notranjega dialoga v času vožnje, da notranji dialog sovpliva na pojav agresivne vožnje, ter da je notranji dialog agresivnih voznikov negativen. Hkrati se potrdi tudi prisotnost drugih funkcij notranjega dialoga (samo-ocenjevanje, samousmerjanje, samonadzor …), ki prav tako vplivajo na način vožnje in ostala vedenja v času vožnje.
Found in: osebi
Keywords: varnost v prometu, vedenje, agresivna vožnja, notranji dialog, eksperiment, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 340; Downloads: 18
.pdf Fulltext (2,76 MB)

5.
Vloga komune in lastne motivacije pri vzdrževanju abstinence
Andraž Pogačnik, 2020

Abstract: V diplomskem delu bomo obravnavali problematiko zasvojenosti, osredotočili se bomo na aspekt vzdrževanja abstinence. Zanima nas, kaj motivira zasvojenega posameznika, da se odloči za abstinenco in kolikšno vlogo igra rehabilitacijski program, ki si ga je izbral. Zaradi globlje in kompleksne narave problema smo se odločili, da bomo izvedli kvalitativno raziskavo, saj nas zanimajo osebni vidiki ter opažanja posameznikov, ki imajo lastno izkušnjo zasvojenosti. Za vzorčenje smo si izbrali neverjetnostni namenski vzorec, in sicer izpeljali smo štiri intervjuje z uporabniki komunske Skupnosti Žarek v Bohinju. Z njimi smo izvedli poglobljene pol-strukturirane intervjuje, preko katerih smo dobili realen in pristen vpogled v doživljanje zasvojenosti. Pregledali smo različna obdobja njihovega življenja, in sicer smo se najprej osredotočili na obdobje pred zasvojenostjo, mladostniško obdobje in prvi stik z drogo, obdobje rehabilitacije in nazadnje še na proces samorefleksije med obdobjem rehabilitacije, ki se delno nanaša tudi na njihovo razmišljanje o prihodnosti. Prišli smo do ugotovitev, da mora posameznik doseči »dno« ter da se šele takrat lahko odrine od tal; z drugimi besedami povedano mora dozoreti pravi čas, ko se posameznik dobesedno naveliča življenja z zasvojenostjo, saj je šele takrat pripravljen na konkretno spremembo življenjskega sloga, kar od njega terja ogromno truda, vztrajnosti in samorefleksije. Ugotovili smo tudi, da program, ki ga obiskujejo, lahko neizmerno pripomore k njihovemu okrevanju, saj jim nudi različna orodja za spoprijemanje z medčloveškimi odnosi in z vsakdanjim življenjem ter s težavami, ki jih le-to prinese.
Found in: osebi
Keywords: zasvojenost, abstinenca, motivacija, komune, kvalitativne raziskave, diplomske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 323; Downloads: 27
.pdf Fulltext (1,14 MB)

6.
Primerjava klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa in kognitivno-vedenjskega pristopa temelječega na čuječnosti za skupinsko obravnavo depresije
David Cej, 2020

Abstract: Depresija sodi med najpogostejšo duševno motnjo. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopada z depresijo, močno narašča. Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za zelo učinkovito terapijo pri obravnavi depresivne motnje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavila kognitivno-vedenjska terapija temelječa na čuječnosti, ki se je ravno tako izkazala za zelo učinkovito pri spopadanju z depresijo. V magistrski nalogi raziskujemo razlike med pristopoma in možnost dodajanja tehnik kognitivno-vedenjske terapije tehniki kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo depresivno motnjo, osnove kognitivno-vedenjskega pristopa in osnove skupinske terapije. S tem opisom dobimo podlago za nadaljevanje opisov skupinskih protokolov kognitivno-vedenjske terapije ter kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. Za lažje razumevanje protokola kognitivno-vedenjske terapije temelječega na čuječnosti najprej predstavimo čuječnost, nato začnemo z opisom protokola in poglavje zaključimo s predstavitvijo reševanja »miselnih napak«. Nalogo nadaljujemo s detajlnejšo primerjavo obeh pristopov. Pri tem se dotaknemo filozofskega ozadja obeh pristopov, veščin terapevtov, strukture srečanj, razlike pri obravnavi miselnih napak, primerjave zadolžitev med srečanji ter primerjamo uspešnost obeh pristopov. Na koncu pregledamo možnost dodajanja tehnik klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa tehniki temelječi na čuječnosti. V tem delu odgovorimo na vprašanja in podvprašanja magistrske naloge. Ugotovili smo, da kognitivno-vedenjski pristop temelječ na čuječnosti upošteva vse osnove klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa, vendar gre v primeru čuječega pristopa za popolnoma novo tehniko spopadanja z depresivno motnjo. Dodatno smo ugotovili, da tehniki temelječi na čuječnosti ne moremo dodati nobenih novih elementov kognitivno-vedenjske terapije. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Found in: osebi
Keywords: depresija, kognitivno-vedenjska terapija, struktura, skupinske terapije, protokol, čuječnost, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 324; Downloads: 39
.pdf Fulltext (758,11 KB)

7.
Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije
Irena Stubelj, 2020

Abstract: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Found in: osebi
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 341; Downloads: 47
.pdf Fulltext (610,72 KB)

8.
Vzgojne strategije, ki otrokom pomagajo pri prilagajanju na starševsko ločitev in sobivanje s svojim novim skrbnikom
Daria Miroshnikova, 2020

Abstract: The aim of the bachelor’s thesis “Upbringing Strategies Helping Children Adapt to Parental Separation and Cohabitation with Their New Caregivers” is to reveal the universal strategies that help children go through the divorce, accept the family structure change, and adapt to new caregivers. The author’s findings can help psychosocial help professionals in their work with parents and children on the problems arising from the family structure change. The practices combined as a result of the research work are intended to secure the children’s best interests. Presenting upbringing methods that have proved to be appropriate for children's behavior correction, the author refers to positive discipline methods because those are designed to impact on the child mildly and respectfully. The content of the thesis comprises three parts – theoretical chapter, empirical chapter, and the conclusions-and-suggestions chapter where the author summarizes the data from the first two chapters and comes out with her recommendations and proposals. The introduction and conclusion chapter makes this thesis complete research work. In the theoretical chapter, the author presents and compares general approaches to children’s upbringing and behavior correction and the most commonly used theories and practices. The author describes varieties of family structures and researches the significance of the stability in satisfying the children's needs. The author reveals the major effects of divorce on children. She examines normal and pathologic adjustment reactions and researches strategies of new caregivers’ integration into the family, difficulties caregivers face during the merge, and conflicts that arise in young families. In the empirical chapter of the thesis, the author presents the essential parts of the interviews with adults who have lived through parental divorce and adaptation to new caregivers in their childhood and with divorced parents who have integrated their new partners into their families with children and can now give their feedback on how those processes could be facilitated for children. The analysis of the interviews shows that stability and the sense of security provided by the primary caregivers play a major role in the process of adaptation to the family structure change. It also shows that gradual merging is a preferable way of new caregivers’ integration. Furthermore, caregivers must act with respect and attunement to the children whereupon the positive discipline methods provide the best results.
Found in: osebi
Keywords: divorce, child, adaptation, integration, stepparent, attachment theory, parenting, positive discipline, stability, child-friendly
Published: 13.08.2021; Views: 333; Downloads: 27
.pdf Fulltext (2,75 MB)

9.
Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršem
Nastja Vernik, 2020

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo otrok. V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Found in: osebi
Keywords: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 330; Downloads: 41
.pdf Fulltext (868,79 KB)

10.
Vpliv veganstva in presnojedstva na ortoreksijo
Anja Furlan, 2021

Abstract: Ortoreksija nervoza je predlagana motnja hranjenja. Gre za patološko obsedenost z zdravo in biološko »čisto« hrano, oziroma s pretiranim izogibanjem hrani, ki naj bi bila nezdrava, kar vodi do izrazitih prehranskih omejevanj. Leta 1997 jo je prvi opisal psiholog in zdravnik Steven Bratman, in sicer kot vzporedno motnjo z ostalimi motnjami hranjenja, na primer anoreksijo nervozo. Izraz ortoreksija izhaja iz grške besede (ortho, "pravilen"), in (orexis, "tek"), dobesedno prevedeno »pravi tek«, v praksi pa pomeni »pravilna prehrana«. Za razliko od anoreksije so bolniki zadovoljni s svojo telesno podobo, toda hrane ne vnašajo v telo, ker omejujejo njeno sestavo ali vnos na splošno, saj pogosto ne vedo, kaj je v njej. S pomočjo nadzora nad hrano naj bi si oseba tudi odpravila občutek pomanjkanja nadzora. V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo veganstvo, presnojedstvo in ortoreksijo. S tem opisom dobimo podlago in uvid za nadaljno raziskovanje. Namen naloge je raziskati vpliv veganstva in presnojedstva na nastanek ortoreksije. Zanima nas, kateri dejavniki so vzrok za prehod iz vsejedstva v veganstvo in presnojedstvo ter če je le to vezano na nastanek ortoreksije. Raziskovali bomo način življenja veganov in presnojedcev ter njihovo delovanje in funkcioniranje pri samem načinu prehranjevanja. Nalogo nadaljujemo, da v okviru kvalitativne metodologije izvedemo sedem delno strukturiranih intervjujev, pri katerih je poudarek na razumevanju in interpretaciji raziskovalnih situacij, odnosov, procesov in ravnanj. S kvalitativnimi podatki smo želeli pridobiti bolj poglobljeno sliko našega raziskovalnega vprašanja. Odkrili smo, kje so problemi, kako ljudje gledajo na način prehranjevanja in kako se o prehranjevanju pogovarjajo. Na naše zastavljeno raziskovalno vprašanje: Ali gre pri veganih in presnojedcih za obsedenost z zdravo, biološko neoporečno hrano, ki privede do ortoreksije, ugotavljamo, da gre za obsedenost z zdravim načinom prehranjevanja. Večina intervjuvancov stremijo k biološki in ekološki pridelavi hrane. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Found in: osebi
Keywords: veganstvo, presnojedstvo, motnje prehranjevanja, ortoreksija, diplomske naloge
Published: 05.05.2022; Views: 75; Downloads: 3
.pdf Fulltext (707,51 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top