131. Ali kosovo izpolnjuje pogoje za članstvo v Organizaciji združenih narodovAna Velikanje, 2017 Abstract: Veliko je bilo polemik glede legitimnosti razglasitve neodvisnosti Kosova,o čemer je svoje mnenje podalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Ugotovilo je, da Deklaracija o razglasitvi neodvisnosti Kosova ni v neskladju z mednarodnim pravom. Posledično lahko razumemo, da ni v nasprotju z mednarodnim pravom niti neodvisnost Kosova kot samostojne države. Kljub temu da je Kosovo priznalo veliko število držav,pa ima še vedno težave pri vstopu v OZN.V svojem diplomskem delu podrobneje analiziram posamezne pogoje, ki so zahtevani na podlagi 4. člena Ustanovne listine OZN. Opredelim se do tega ali Kosovo izpolnjuje pogoje državnosti, miroljubnosti, ali sprejema obveznosti iz Ustanovne listine ter ali je te obveznosti sposobno izpolnjevati. Največja ovira pri sprejemu niso pogoji iz 4. člena, slednje namreč Kosovo izpolnjuje. Vstop v organizacijo je Kosovu onemogočen zaradi Rusije, ki kot ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta uveljavlja pravico veta. Pravica veta sicer izvira iz začetne dobe OZN in je bila ustanovljena z namenom blokiranja odločitve, ki bi bila skrajno v nasprotju z interesi katere izmed zmagovitih sil druge svetovne vojne (stalnih članic). Sprejetje take odločitve bi namreč lahko povzročilo celo spopad med stalnimi članicami in s tem ogrozilo primarni namen organizacije po zagotavljanju miru in varnosti. Kljub temu zgleda, da bi bilo koristno omejiti uporabo pravice veta, saj dosedanja pravila v bistvu ne preprečujejo njene zlorabe.Tudi naslednice nekdanje SFRJ so se spopadale z določenimi težavami ob vstopanju v OZN. Slovenija in Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so v OZN vstopile brez večjih težav. V tistem času sta bili Srbija in Črna gora še skupna entiteta pod imenom Zvezna republika Jugoslavija, ki je želela biti naslednica nekdanje SFRJ. Za tem se je Črna gora odcepila od Srbije in posebej zaprosila za članstvo v OZN. Slovenija pri vstopu v OZN ni imela težav v primerjavi s Kosovom, saj so jo pred tem že priznale vse stalne članice Varnostnega sveta. V nasprotju z njo pa je Makedonija v organizacijo lahko vstopila samo pod pogojem, da je pristala na spremembo imena. Ime države je bistven element njene pravne subjektivitete ter njene državnosti. Izhajajoč iz tega so organi OZN s tem, ko so Makedoniji postavili dodaten pogoj za vstop v organizacijo, kršili norme mednarodnega prava ter temeljno načelo OZN o suvereni enakosti vseh držav članic. Prav tako je bilo tako ravnanje v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: neodvisnost Kosova, pravica do samoodločbe, OZN, zloraba pravice veta, vstop bivših republik SFRJ v OZN
Published: 12.07.2018; Views: 2879; Downloads: 219
 Fulltext (670,38 KB) |
132. Razmerje med starši in otrokiMartina Kovačec, 2017 Abstract: Razmerje med starši in otroki je urejeno v določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Vsak otrok ima pravico poznati svoj izvor, to pomeni, da ima pravico vedeti, kdo je njegov oče in kdo njegova mati. Razmerje med starši in otroki se ureja v skladu z zakonom in drugimi pravnimi akti, ki so relevantni za to področje. Razmerje med starši in otroki ureja vsa področja v zvezi s temi razmerji, to pomeni od ugotavljanja in priznavanja očetovstva do roditeljske pravice ter nadalje do skrbništva, rejništva in posvojitve. Zajema zelo širok okvir družinskega prava in hkrati najpomembnejšega. Razmerje med starši in otroki obravnava pravice in dolžnosti staršev ter pravice in dolžnosti otrok. V primeru razpada zakonske ali zunajzakonske skupnosti, v kateri so prisotni otroci, gre običajno za zelo zahtevne postopke, zato se običajno vključi tudi center za socialno delo, ne malokdaj pa tudi sodišče. Obema institucijama je najpomembnejša skrb, da se čim manj posega v otroka in njegovo vzgojo, razvoj in varstvo. Otroci so v takih primerih najbolj izpostavljeni, ranljivi, a se velikokrat pozabi na njihovo dobrobit. Naše pravo se mora ob vseh aktih Republike Slovenije zgledovati tudi po konvencijah in uredbah Evropske unije, ki so primerne za to področje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razmerje med starši in otroki, otrokove pravice, roditeljske pravice, dolžnosti, posvojitve, rejništvo, Center za socialno delo
Published: 12.07.2018; Views: 3157; Downloads: 168
Fulltext (698,18 KB) |
133. Avtorska pravica v novinarskih prispevkih - problematika klipingaKristjan Kozina, 2017 Abstract: Avtorska pravica, ki je del širše pravice intelektualne lastnine, je urejana v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), prav tako pa sodi med ustavno varovane pravice. Avtorska pravica nastane sočasno z nastankom avtorskega dela. Obstoj avtorske pravice je vezan na avtorsko delo, tako da s samim obstojem ali neobstojem avtorskega dela stoji in pade celoten sistem avtorskopravnega varstva. Pri avtorskem delu gre za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki mora biti na kakršenkoli način izraženo. Da gre pri določeni stvaritvi za avtorsko delo, morajo biti izpolnjene določene predpostavke:stvaritev konkretnih oseb, področje ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraženost.Med avtorska dela pa sodijo tudi novinarski prispevki, če izpolnjujejo zgoraj navedene predpostavke. Moja prva hipoteza je, da so prav vsi novinarski prispevki enako zaščiteni z vidika avtorske pravice. Avtorska pravica pogosto trči ob pravice in interese drugih, zato je zakonodajalec v določenih primerih, ki se mu zdijo najbolj relevantni za varovanje temeljnih družbenih vrednot, vzpostavil institut omejitve avtorske pravice. V praksi ni redek pojav, da določeni subjekti reproducirajo že objavljene novinarske prispevke v svojih medijih oziroma na svojih spletnih straneh s tem, da navedejo vir prvotne objave, avtorja prispevka ter morebitnih fotografij. Takšno kopiranje in lepljenje predhodno objavljenih prispevkov, ki mu strokovnjaki pravijo kliping, pomeni velik ekonomski potencial. V diplomskem delu se ukvarjam z vprašanjem, kako je s sekundarnim reproduciranjem novinarskih prispevkov, zlasti z vidika avtorske pravice. Moja druga hipoteza je, da kliping v slovenskem pravu ni urejen.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kliping, novinarski prispevek, avtorsko delo, avtorska pravica, omejitve avtorske pravice
Published: 12.07.2018; Views: 2998; Downloads: 194
Fulltext (874,52 KB) |
134. |
135. Genocid in genocidna dejanjaBarbara Hlupič, 2015 Abstract: V sodobni mednarodni skupnosti je sprejetih mnogo obvezujočih pravnih aktov s področja varovanja in zagotavljanja človekovih pravic. Kljub temu pa smo priča številnim grozljivim prizorom, kot so genocid in druga genocidna dejanja. Čeprav so bila v zgodovini človeštva genocidna dejanja razmeroma pogosta, se je koncept hudodelstev zoper človečnost in genocida pojavil šele med 2. svetovno vojno, saj pravo do tedaj ni premoglo izraza, s katerim bi lahko definiralo grozote nacističnih zločinov. Genocid je hudodelstvo, ki kaže najtemnejšo plat človeške civilizacije in kazalec neizmerne surovosti, ki jo je človek sposoben. Je kaznivo dejanje mednarodnega kazenskega prava in kot tako tudi mednarodno kazenskopravno določen. Njegovo definicijo podaja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Po konvenciji je pristojnost za kazenski pregon poverjena državam. Poleg genocida pa obstajajo tudi dejanja, ki ne ustrezajo definiciji genocida, kot jo vsebuje konvencija, vendar pa so po svojem bistvu in naravi taka, da se močno približujejo zločinu genocida. Tako se v povezavi z genocidom pogosto omenjajo tudi democid, politicid, množični poboji, etnično čiščenje, etnocid oz. kulturni genocid. Ključnega pomena za uveljavitev in razvoj sodobnega mednarodnega kazenskega prava so mednarodna kazenska sodišča in njihova sodna praksa. Njihov poglavitni namen je, da se tisti, ki so najbolj odgovorni za najhujša grozodejstva, vključno z najvišjimi predstavniki držav in vlad, ne izognejo roki pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, genocid, mednarodno pravo, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kršitve humanitarnega prava, pristojnost sodišč
Published: 13.07.2018; Views: 3561; Downloads: 230
Fulltext (1,11 MB) |
136. Pravne posledice postopka insolventnosti na različno zavarovane terjatve dobaviteljaUrša Pezdevšek, 2018 Abstract: Tema magistrskega dela je predstavitev različnih instrumentov zavarovanja terjatev in pravne posledice v primeru uvedbe postopka insolvenčnosti oz. kakšni so v primeru insolvenčnosti dolžnika, učinki instrumentov zavarovanja, za katere se v okviru poslovanja odločamo. Odgovornost vsakega podjetja je, da se pred sklenitvijo posla pozanima o sopogodbenikih, izdela poslovni načrt poslovanja, poseže po bonitetnih ocenah, ki jih lahko pridobi, izdela finančni načrt in si priskrbi ustrezen instrument zavarovanja terjatev. Spremljanje likvidnosti kupcev in upravljanje s terjatvami je bistveno za uspešno poslovanje. Z razvojem prava so se razvili tudi različni stvarnopravni ali osebni instrumenti zavarovanja terjatev in v drugem poglavju magistrskega dela sem podrobno predstavila hipoteko, zastavno pravico, izvršnico, menico, pridržek lastninske pravice, bančno garancijo, poroštvo, zavarovalno pogodbo, cesijo, faktoring, forfaiting, asignacijo in patronatsko izjavo. Razjasnila sem posamezne pojme instrumentov zavarovanj terjatev, poudarila njihove prednosti in slabosti ter njihovo pravno podlago. V naslednjem, tretjem poglavju, so na kratko predstavljeni postopki insolvenčnosti, ki so bistveni za razumevanje in ukrepanje v položajih,ko je instrumente zavarovanja potrebno predati v plačilo oz. unovčenje, hkrati pa sem v četrtem poglavju pojasnila, kako pripraviti učinkovit načrt poslovanja in posledično pravilno izbrati instrument za zavarovanje terjatve, preden sklenemo posel.Vse instrumente zavarovanja sem povezala s posledicami, s katerimi se upnik na podlagi izbranih instrumentov sooča, v primerih, ko dolžnik postane plačilno nesposoben in se posledično znajde v insolvenčnem postopku - prisilni poravnavi ali stečaju. Med izdelavo magistrskega dela sem potrdila hipotezo, da posledice finančnega zavarovanja terjatve pridobijo pomembno vlogo že pred uvedbo insolvenčnega postopka, prav tako sem potrdila drugo hipotezo, da neustrezna izbira instrumenta zavarovanja terjatve vpliva na dobaviteljevo nadaljnje poslovanje. Potrjena pa je tudi zadnja, tretja hipoteza,in sicer, da ima izbira ustreznega zavarovanja pozitiven vpliv na poplačilo dolžnikove oz. kupčeve obveznosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: hipoteka, zastavna pravica, izvršnica, menica, pridržek lastninske pravice, bančna garancija, poroštvo, patronatske izjave, insolvenčni postopki
Published: 13.07.2018; Views: 3750; Downloads: 96 |
137. |
138. Vodne pravice - nadomestitev koncesije za rabo vode z vodnim dovoljenjemBoro Ćulibrk, 2018 Abstract: Sladka oziroma pitna voda je nujen pogoj za preživetje vseh živih bitij. Voda je načeloma obnovljiv vir, vendar ni neomejen in je ranljiv, zato je pomembno, da z vodo in vodnim okoljem ravnamo na trajnostni način, da si lahko zagotovimo gospodarske in družbene koristi, ne da bi pri tem prikrajšali prihodnje generacije. Preveč vode povzroča poplave, premalo vode povzroča sušo in pomanjkanje pitne vode, oba pojava pa človeštvu in življenjskemu okolju povzročata težave. S celovitim upravljanjem na področju voda, ki vključuje tudi odločanje o rabi vode, lahko do neke mere vplivamo na škodljivo delovanje in količinsko ter kakovostno stanje voda. Dostop do pitne vode je osnovna človekova potreba, zato je prav, da je pravica do pitne vode pripoznana kot človekova pravica, družba pa mora biti organizirana tako, da je zmožna prioritetno zagotoviti dostop do vode za osnovne potrebe ljudi, kot so pitje, kuhanje in higiena. Ko zadostimo osnovnim potrebam po vodi, moramo spoštovati potrebe naravnega vodnega in drugega okolja, ki ravno tako potrebuje določeno količino vode in druge pogoje za ohranitev dobrega stanja. Od tu naprej lahko razpoložljivo vodo namenimo za druge namene, npr. za namakanje, industrijo ali energetiko.Vodna pravica je v svojem bistvu pravni institut, ki imetniku za določen čas in namen dovoljuje odvzem, preusmeritev, shranjevanje ali rabo določene količine vode. V Sloveniji glede rabe vode velja koncept javnega dobra. Za splošno rabo voda ni potrebno dovoljenje države, za posebno rabo vode pa je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije oziroma posebno rabo vode evidentirati. Vodno pravico je med drugim treba pridobiti za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni.Za hidroelektrarno z instalirano močjo, manjšo od 10 MW,ki jo pogovorno imenujemo mala hidroelektrarna ali, krajše, MHE, je treba pridobiti vodno dovoljenje, za hidroelektrarno z enako ali večjo močjo od 10MW pa je potrebna koncesija.Zakon o vodah (ZV-1) je ob uveljavitvi določal, da je koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni treba pridobiti, če je priključena na javno električno omrežje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1B) je določil, da je za MHE treba pridobiti vodno dovoljenje, za večje hidroelektrarne pa je ohranil koncesijo. Določil je še, da z dnem uveljavitve zakona prenehajo veljati koncesijski akti za MHE indase uporabljajo, dokler ministrstvo koncesij ne nadomesti z vodnim dovoljenjem, v katerem se določi izvajanje vodne pravice za čas, v obsegu in pod pogoji, določenimi v koncesijskih aktih in koncesijskih pogodbah. Imetniki koncesij za MHE menijo,da sodoločbe 25. člena ZV-1B protiustavne, ker se z nadomestitvijo koncesije z vodnim dovoljenjem posega v pridobljene pravice, ne da bi bili izpolnjeni pogoji, ki so se za tak poseg izoblikovali v praksi Ustavnega sodišča RS.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vodne pravice, pravica do vode, koncesije za rabo vode, vodno dovoljenje, male hidroelektrarne
Published: 24.07.2018; Views: 3453; Downloads: 235
Fulltext (1,05 MB) |
139. Politika in etika ob koncu življenjaMarija Antić, 2016 Abstract: Magistrsko delo obravnava posebnost položaja pri pacientu ob koncu življenja. Uvodoma smo pojasnili temeljna vprašanja življenja in smrti, s katerimi se umirajoči v svojem zadnjem obdobju življenja običajno sooča. V okviru prve zastavljene hipoteze in raziskovalnih vprašanj smo opredelili pojem "oseba" in raznolika pojmovanja vrednosti človeškega življenja. Ugotavljali smo predvsem, ali ima vsako človeško življenje enako vrednost oz. ali so lahko v posebnih primerih določena človeška življenja vredna več kakor druga. Nadalje smo v okviru druge hipoteze in raziskovalnih vprašanj raziskovali, kje je meja in kaj ustvarja moralno razliko med povzročiti smrt in pustiti umreti. Glede navedenega smo za eno in isto dejanje predstavili različne interpretacije etičnosti ravnanja. V nadaljevanju smo na podlagi tretje hipoteze in raziskovalnih vprašanj primerjali Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi, sprejeta v Sloveniji, s Smernicami Sveta Evrope o medicinskih odločitvah ob koncu življenja. Preučili smo navedene dokumente, saj smo želeli ugotoviti, ali so priporočila skladna z omenjenimi smernicami, hkrati smo izpostavili bistvene elemente obeh dokumentov. V okviru zadnje hipoteze pa smo posebej obravnavali pomen vnaprej izražene volje, saj gre za relativno nov institut, ki lahko igra pomembno vlogo pri pacientu ob koncu življenja, ker odraža svobodo odločanja. Hkrati smo prikazali različne pravne ureditve vnaprej izražene volje v desetih evropskih državah. Posebej smo poudarili pomen napredka medicine, ki nas prisili, da razmišljamo o vprašanjih, s katerimi se nam v preteklosti ni bilo treba soočati, npr. do kdaj je smiselno podaljševanje življenja umirajočega brez možnosti ozdravitve. V osrednjem delu magistrskega dela smo prikazali pomen medicinskih odločitev ob koncu življenja in pomen etičnosti ravnanja v tovrstnih primerih. Ob tem smo izpostavili tudi pomen dostojanstva pacienta ob koncu življenja. To posebno situacijo ob koncu življenja smo obravnavali tako skozi oči zakonodaje kot etike. Z navedenim delom smo poudarili tako razsežnost kot tudi kompleksnost obravnavane teme. Hkrati želimo spodbuditi stroko k nadaljnjim razpravam, saj živimo v času nenehnih sprememb v razvoju medicine. Želimo pa tudi izpostaviti pomen seznanitve pacienta z njegovimi pravicami v zadnjem obdobju življenja in pomen sprejemanja odločitev z upoštevanjem posebnega položaja, v katerem se pacient nahaja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pacientove pravice, vrednost življenja, evtanazija, samoodločanje pacienta, magistrske naloge
Published: 24.07.2018; Views: 2679; Downloads: 209
Fulltext (1,53 MB) |
140. Vloga sindikatov v socialnem dialoguAnita Brovč, 2017 Abstract: Sindikati imajo kot eden izmed partnerjev v socialnem dialogu pomembno vlogo. Čeprav se je skozi zgodovino njihov položaj spreminjal,je delovanje sindikatov bolj zadostilo vrednotam javnosti kot pa politično delovanje države. Vsak socialni partner, tudi sindikati, se mora na poti k ciljem odpovedati določenim zahtevam in se prilagoditi z upoštevanjem potreb po neklasičnih delovnih razmerjih ter omejenosti sredstev za zagotavljanje socialnih pravic za skupno dobro vseh državljanov in državljank. Upoštevati se mora enakopravnost vseh socialnih partnerjev ter delovati z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem.Prav enakopravnost pa je vprašljiva, kar se je pokazalo predvsem v času krize. Delodajalci in vlada so bili takrat manj popustljivi, pogajalska moč sindikatov pa manjša. Posledično je zaradi nezaupanja upadlo tudi članstvo v sindikatih, saj naj nebi sledili potrebam sodobnega časa. Negotovost pri zagotavljanju socialnih pravic in različne oblike prekarnega dela vplivajo na zmanjšano zaposlenost mladih, ki se tudi včlanijo v sindikate večinoma le takrat, ko se jim zdi, da je status njihove zaposlitve dokaj stabilen, redkeje pa v primeru zaposlitve za določen delovni čas.Drugače pa so sindikati upoštevani v času gospodarske rasti in zaposlenosti državljanov. Takrat so dejansko upoštevani kot enakovreden socialni partner, v pogajanjih so uspešnejši in močnejši. Upadanje članstva v sindikatih je resen problem tudi v drugih evropskih državah, ne samo v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: sindikati, socialni partnerji, socialni dialogi, socialne pravice, enakopravnost, članstvo
Published: 24.07.2018; Views: 2490; Downloads: 172
Fulltext (1,01 MB) |
